Tudi v času epidemije so v občini Šentilj uresničevali v proračunu zastavljene projekte in investicije. Teh je bilo v zadnjem času kar nekaj, tudi v prihodnje pa se investicijski zagon nadaljuje. O opravljenem in načrtovanem ter o prihodnjih usmeritvah šentiljske občine smo govorili s tamkajšnjim županom mag. Štefanom Žvabom.

Občina Šentilj je znana po trajnostni politiki, sonaravnem razvoju. Katere dosežke bi izpostavili na tem področju, ki je ena od prioritet pri vašem delu?

S sprejetjem strateškega dokumenta razvoja občine leta 2017 smo vzpostavili določne temelje trajnostnega razvoja, ki je zelo pomemben za našo občino in občane. Na ta način pridobivamo kvalitetnejši nivo življenja v občini. Predvsem vzpodbujamo zeleno, e-mobilnost, napredne tehnologije, ki jih tudi na ruralnem območju nujno potrebujemo. S tem razvojem v občino Šentilj privabljamo tudi prebivalce večjih mest. Ponujamo jih kvalitetno infrastrukturo, saj imamo v primerjavi s sosednjimi občinami nekoliko višji proračun. Je pa res, da ta infrastruktura še vedno nekoliko zaostaja, čeprav prav temu področju v zadnjem obdobju namenjamo veliko pozornosti.

S pomočjo evropskih sredstev smo postavili dve kolesarski postaji s polnilnicami za polnjenje koles, in sicer na starem mejnem prehodu v Šentilju in pri Brodu na Sladkem Vrhu.

V okviru e-mobilnosti imamo na voljo 20 električnih koles, ki jih izposojamo. Sprva je bila ta izposoja brezplačna, sedaj smo za to določili simbolično ceno. S pomočjo evropskih sredstev smo postavili dve kolesarski postaji s polnilnicami za polnjenje koles, in sicer na starem mejnem prehodu v Šentilju in pri Brodu na Sladkem Vrhu. Vse to je zdaj potrebno še povezati z mobilno aplikacijo.

V bližnji prihodnosti bomo tako zgradili okoli 7 kilometrov kolesark, pri čemer se želimo s kolesarko potjo ob Muri in z brvjo v Ceršaku povezati tudi z Avstrijci.

Kar zadeva kolesarske poti, naj omenim, da je v fazi projektiranja osrednja kolesarska pot v Sloveniji, ki bo vodila iz Šentilja do Kopra – EuroVelo. Prvi odsek, ki bo v gradnji, je prav na relaciji Šentilj – Pesnica, in to ob cesti in ob železniški progi. Gre za novogradnjo, h kateri bo pristopila tudi država z evropskimi sredstvi. Na to pot bomo potem navezali kolesarsko pot Šentilj – Jarenina, kolesarki proti Lenartu in Mariboru ter kolesarsko povezavo Trate – Sveta Ana – Lenart, ki smo jo že sprojektirali. V bližnji prihodnosti bomo tako zgradili okoli 7 kilometrov kolesark, pri čemer se želimo s kolesarko potjo ob Muri in z brvjo v Ceršaku povezati tudi z Avstrijci. Na ta način bomo tako z naše kot tudi avstrijske strani vzpodbudili e-mobilnost. Je pa res, da imamo na naši strani zelo zahteven kolesarski teren, zato bomo naredili bolj atraktivno kolesarsko pot.

Po več desetletjih središče Šentilja dobiva novo podobo z novim velikim krožiščem, novo Maistrovo in dvorano, ki se bo začela graditi. Kakšna bo dvorana, kaj prinaša Šentilju?

Športniki pa tudi rekreativci imajo 50-letno željo po pravi športni dvorani v Šentilju, kjer bi lahko trenirali in se rekreirali. Kot župan se zavedam, da je potrebno vlagati v razvoj na način, da začnemo že mlade vzgajati v športnem duhu, saj jih na ta način odvrnemo od krivih poti. Ob možnosti rekreacije za naše občane bomo najverjetneje novo športno dvorano v 40 do 50 odstotkih tudi tržili. Smo namreč relativno blizu Maribora, imamo hotel, tako da bomo povabili različna športna društva in jim omogočil treninge. V prvi vrsti pa bo športna dvorana namenjena šolam.
Postopek za izbor izvajalca gradnje športne dvorane je zaključen. Izbrali smo podjetje SGP KOGRAD IGEM ZOD d. o. o. iz Šentjanža pri Dravogradu, s katerim sicer še nismo podpisali pogodbe, bomo pa to, če ne bo pritožb ostalih ponudnikov, storili kmalu. Mislim, da bi lahko konec meseca junija že položili temeljni kamen.

Celotna športna dvorana, ki bo zgrajena po vseh vrhunskih standardih za evropska in svetovna tekmovanja, je z opremo ocenjena na 3,8 milijona evrov.

Celotna športna dvorana, ki bo zgrajena po vseh vrhunskih standardih za evropska in svetovna tekmovanja, je z opremo ocenjena na 3,8 milijona evrov. Približno 700 tisoč evrov imamo zagotovljenih iz Eko sklada, ostalo bodo proračunska sredstva, ki jih imamo zagotovljena. Če bo potrebno, bomo vzeli tudi kakšen manjši kredit. Gradnja naj bi bila zaključena do septembra leta 2022.

Vizualizacija nove športne dvorane

Sladki Vrh je dobil pravo urbano podobo z dograjenim in prenovljenim vrtcem, pumptrackom, fitnesom na prostem, dolgo sprehajalno pot v centru itd. Lahko rečemo, da Sladki Vrh postaja majhno mesto, ki bo v prihodnje še bolj atraktivno za mlade družine? Kako je z drugimi krajevnimi skupnostmi?

Sladki Vrh, ki leži ob Muri, se spreminja v lepo urbano naselje z urejeno infrastrukturo. V prvi vrsti smo uredili sprehajalne poti, tudi do ribnika Lenc, prav tako vrtec, pumptrack, fitnes na prostem. Tega projekta smo se lotili nekoliko drugače, in sicer smo vprašali krajane kaj si želijo. Projekte smo nato realizirali, do tega trenutka smo jih uresničili okoli 80 odstotkov, glede na njihove želje.

V Ceršaku pa je bilo podobno kot v Sladkem Vrhu. Izhajali smo iz želja krajanov. Tam zaključujemo projekt Kaj nas uči Mura, s katerim želimo obuditi stari del bivše karavle, prostor ob Muri.

Na drugi strani ima Zgornja Velka svojo specifiko. Gre za trg, ki je v večji meri že urejen, tako da smo opravili samo manjše popravke. Prav tako bomo tja umestili krajevno hišo. V prejšnjem tednu smo začeli z gradnjo kanalizacijskega omrežja v dolžini 1 kilometer, ki bo kanalizacijsko povezal Zgornjo Velko z Žabjo vasjo. Na tem odseku bomo uredili tudi cesto in vzpostavili delovanje že zgrajene čistilne naprave. V Ceršaku pa je bilo podobno kot v Sladkem Vrhu. Izhajali smo iz želja krajanov. Tam zaključujemo projekt Kaj nas uči Mura, s katerim želimo obuditi stari del bivše karavle, prostor ob Muri. Tam smo uredili sprehajalne poti, postavili igrala, … Projekt je namenjen mladim in srednji generaciji, sprehajalcem, pohodnikom in kolesarjem.

Mejni prehod v Šentilju je ostal po razpadu Jugoslavije prevelik, zato tudi dolgo zapuščen. Kakšni so še načrti, potem ko ste že uredili regionalni turistični center?

Želim si, da bi stari mejni prehod v Šentilju živel 24 ur na dan. Tam bo v bližnji prihodnosti tudi mladinski hotel, tako imenovani hostel, ki bo omogočal cenejše nastanitve kot hotel pri Casinoju Mond, postavili pa bomo tudi fontano. Gostom, zlasti kolesarjem po navezavi kolesarskih poti, bomo nudili lokalno kulinariko, ki je lahko v ponos naši občini, in kvalitetna vina. Večjih nočitvenih kapacitet namreč v občini nimamo, je pa res, da smo v preteklosti vlagali v te kapacitete, tako da imamo zdaj z manjšimi zasebnimi ponudniki na več lokacijah po občini razvit butični turizem. Ta mejni prehod v glavnem koristijo delavci migranti, ki dnevno opravijo tudi do 4 tisoč prehodov. Še vedno sta tam na obeh straneh Kompasovi poslovalnici.

V teku je gradnja optičnega omrežja Rune. Znano je, da ste bili prav vi iniciator, da se ta projekt pripelje tudi na ta konec Slovenije. Kljub zamudam pri gradnji je verjetno to edina možnost, da odročni in komercialno nezanimivi kraji pridejo do optike? Optika pa je že eden od osnovnih pogojev za življenje …

V ta projekt, s katerim se ukvarjam že štiri leta, sem vložil veliko energije in moči. Pravzaprav sem najbrž edini, ki sem na začetku sploh verjel v ta mednarodni projekt. Možnost njegove realizacije sem naprej preveril v Bruslju. Gre namreč za zasebni projekt, ki je financiran neposredno iz evropskih sredstev.

Zato smo se odločili, da bomo v vsako gospodinjstvo, ki bo to želelo, pripeljali stabilno moderno optično internetno povezavo.

Če hočemo ohraniti to ruralno območje, družine, ki so razmetane po Slovenskih goricah, je internet ključnega pomena. Brez njega si tudi težko predstavljamo turizem, razvoj, šolstvo, podjetništvo, … Zato smo se odločili, da bomo v vsako gospodinjstvo, ki bo to želelo, pripeljali stabilno moderno optično internetno povezavo. Pri tem je velikokrat zelo težavno pridobivati potrebna soglasja za umeščanja v prostor, za kar skrbimo na občini. Mislim, da bodo v letošnjem letu vsi, ki to želijo, dobili optiko. Že pred prihodom projekta Rune smo imeli urejeno optiko v središču Šentilja, delu Ceršaka in Sladkega Vrha, druga območja pa te možnosti niso imela. Najslabše je bilo in je še vedno proti Zgornji Velki, kjer zaradi gričevnatega območja ni deloval noben sistem. Zdaj bomo te težave odpravili. Naj povem, da bodo občani za priključek na optično omrežje plačali samo 150 evrov, s tem da bodo lahko koristili katerega koli ponudnika.

Bi morda želeli izpostaviti še kakšen projekt?

Glede javne razsvetljave smo z družbo Petrol podpisali koncesijsko pogodbo. Projekt predvideva obnovo celotne javne razsvetljave po vsej občini, kar se bo zgodilo v dveh, treh mesecih. Investicija, s katero bistveno zmanjšujemo svetlobno onesnaževanje, bo financirana iz naslova prihrankov električne energije.
Naj omenim še, da smo v Šentilju pridobili evropska sredstva za rekonstrukcijo vodovoda na potezi Košaki – Počehova. Gre za slaba dva milijona evrov, z investicijo, ki jo bo vodila Občina Šentilj, pa bomo zagotovili kvalitetno oskrbo s pitno vodo v desetih občinah na območju Slovenskih goric. V poletnih mesecih se namreč dogaja, da v tukajšnjih vodnjakih primanjkuje kvalitetne pitne vode. Poenostavljeno povedano bomo s tem regijskim projektom zagotovili enkrat večje pretoke vode po cevovodih iz mariborskega platoja.

Pridobili smo tudi evropska sredstva za projekt Odvajanje in čiščenje v porečju Drave (aglomeracija ID 16374 Štrihovec). Gre za projekt, vreden 1,5 milijona evra, ki obsega izgradnjo fekalne kanalizacije v skupni dolžini 4.626,64 metrov, dveh črpališč in enega razbremenilnika.

Pridobili smo tudi evropska sredstva za projekt Odvajanje in čiščenje v porečju Drave (aglomeracija ID 16374 Štrihovec). Gre za projekt, vreden 1,5 milijona evra, ki obsega izgradnjo fekalne kanalizacije v skupni dolžini 4.626,64 metrov, dveh črpališč in enega razbremenilnika. S projektom bo tako dodatno priključenih 217 PE iz gospodinjstev.

Koliko zazidljivih zemljišč je v občini na voljo za stanovanjsko in industrijsko gradnjo?

Občinski prostorski načrt je bil narejen leta 2017. Z novim občinskim prostorskim načrtom pa bomo poskušali pridobiti še nekaj zemljišč ob meji, ki jih bomo potem ponudili investitorjem. Gradbene kvote so bile v preteklosti namenjene predvsem individualni gradnji. V bližnji prihodnosti bomo v Šentilju gradili tudi bloke. Z novim OPN pa želimo pridobiti še nekaj več površin za poslovne in industrijske namene, kar nam trenutno manjka. Imamo veliko povpraševanje, na drugi strani pa jim nimamo kaj ponuditi.

Kako poteka sodelovanje s Palomo? Pred dnevi so tudi uradno predali namenu novo proizvodno linijo, vredno 41 milijonov evrov.

Z novimi lastniki Palome smo vzpostavili zelo dobro sodelovanje. Velikokrat jim kot župan pomagam pri njihovih investicijah, sploh v povezavi s pridobivanjem raznih soglasij in dovoljenj. Hkrati pa sem zelo hvaležen, da so investitorji prepoznali Palomo kot nek trust znanja papirne industrije. Za prihodnje si želim, da bi razvijali celoten holding te družbe, ki združuje sedem podjetij iz vzhodne Evrope, prav pri nas v Sladkem Vrhu. Poleg novega papirnega stroja, ki je po 40-ih letih prva takšna večja investicija v Palomi, sem vesel novega regalnega skladišča, ki bo omogočilo, da bodo proizvode, ki so velikovolumski, hkrati pa ne pretežki, neposredno transportirali iz Sladkega Vrha. Na ta način ne bomo s transportom obremenjevali skladišča v Šentilju. Posebej pa sem vesel, da smo ohranili vsa delovna mesta, tudi tista, ki zahtevajo višjo izobrazbo. Občina Šentilj ima samo eno veliko podjetje – Palomo.

Za občane je dobro poskrbljeno tudi glede dostopnosti zdravnikov, v kar ste vložili veliko truda. Ste danes zadovoljni s ponudbo zdravstvenih storitev v občini?

V zadnjem obdobju smo podelili kar nekaj koncesij, nazadnje zasebniku v Sladkem Vrhu. Še pred tem smo pridobili pediatrinjo in zasebnika fizioterapevta. Kot župan sem s koncesionarji zelo zadovoljen, nekoliko manj pa sem zadovoljen s storitvami, ki jih opravlja zdravstveni dom. Če namreč v času epidemije ne bi imeli koncesionarjev, bi bilo pri nas zdravstvu precej na psu. Tako da moram koncesionarje pohvaliti za njihovo požrtvovalno delo v času epidemije.

Turizem ste večkrat izpostavili kot eno od prioritet občine, čeprav bi nedolgo nazaj najbrž težko govorili o Šentilju kot turistični destinaciji. Narejenih je bilo kar nekaj premikov, investicij. Kaj še načrtujete?

Naša strategija je usmerjena v butični turizem, kar pomeni, da bomo prehodnim turistom ponujali našo kulturno in naravo dediščino, kulinariko, zeleno okolje, možnost rekreacije, … Za masovni turizem nimamo niti možnosti. Je pa občina v zadnjih dveh letih namenila 100 tisoč evrov subvencij kmečkim turizmom, ki so s temi sredstvi poskrbeli za nočitvene kapacitete. Te zdaj s pridom tudi tržijo. Moramo pa tudi poskrbeti za goste, ki so nastanjeni v hotelu v casinoju. V prihodnje vidim v turizmu velik potencial, želim pa si, da bi tudi naši občani začutili, da je turizem zelo pomembna veja, s katero se da tudi preživeti.

Na področju skrbi za starejše že dolgo aktivno deluje medgeneracijski center. Kakšni so načrti v zvezi s tem?

Medgeneracijski center je do epidemije deloval zelo kvalitetno, nato pa je bilo druženje onemogočeno. Zdaj smo z novimi vsebinami center, ki smo ga na nek način tudi decentralizirali, začeli ponovno obujati. Z enoto Varstveno delovnega centra Polž poskrbimo za medgeneracijske razlike. Razmišljam pa o tem, da bi v občini oblikovali več manjših enot za oskrbo starejših. Da ne bi centralizirali velikega doma starostnikov, ampak bi v več krajih naredili manjše enote, ki bi jih tudi lažje financirali. Ljudje namreč želijo jesen življenja preživeti v domačem kraju. O tem se že dogovarjamo z Domom Danice Vogrinec, za gradnjo manjših enot pa smo pristopili tudi k enemu izmed evropskih projektov.

V zadnjem času razmere že dopuščajo organizacijo nekaterih dogodkov in prireditev. Nekaj teh poteka tudi na nivoju Upravne enote Pesnica?

Res je. Na nivoju območja občin Pesnica in Šentilj deluje kulturna in še kakšna druga dejavnost. Na tem področju se povezujemo in če bodo razmere dopuščale, se bodo znova začeli vrstiti kulturni, športni, družabni in ostali dogodki. Ljudje si želijo druženja, tako da pričakujem, da bo v poletnem času na tem področju kar živo. V naše kraje smo uspeli pripeljati kolesarsko dirko Po Sloveniji. Dobro leto sem potreboval, da sem prepričal organizatorje, da gre prva trasa kolesarske dirke Po Sloveniji skozi Slovenske gorice. Začela se je na Ptuju, nadaljevala skozi Lenart, Jakobski Dol, čez Poličko vas, do Jareninske ceste skozi Šentilj, na Kresnico v Spodnjo Kungoto in nato v Maribor do Slovenske Bistrice in Rogaške Slatine. To je bila zelo velika promocija za občino Šentilj, saj nas je videlo potencialnih 50 milijonov gledalcev preko Eurosporta. To je tudi »zelo poceni promocija« našemu turizmu.

Na nivoju območja občin Pesnica in Šentilj deluje kulturna in še kakšna druga dejavnost. Na tem področju se povezujemo in če bodo razmere dopuščale, se bodo znova začeli vrstiti kulturni, športni, družabni in ostali dogodki.

Moram povedati, da vse tri občine znotraj upravne enote zelo dobro sodelujemo, kar se vidi pri nekaterih skupnih projektih in tudi pri ljudeh.