Preden je prevzel mesto direktorja Dravskih elektrarn Maribor (DEM) je mag. Damjan Seme svojo kariero na področju energetike začel graditi v družbah skupine HSE, slabih 20 let pa zasedal tudi vodilna in vodstvena mesta v podjetju C&G d. o. o. Ljubljana in Sipro – Inženiring d. o. o.. Kot pove sogovornik, sicer rojen Velenjčan, ima na področju energetike pridobljene izkušnje na različnih področjih, zato osebna vizija sovpada z vizijo družbe, ki se izraža v zagotavljanju varne in zanesljive proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.
Poslovodstvo Dravskih elektrarn Maribor, torej mag. Damjan Seme, kot direktor in Aleksander Brunčko kot generalni direktor, skupaj s sodelavci načrtuje in razvija nove projekte, ki bodo znatno doprinašali k energetski samozadostnosti države. Poleg tudi novih hidroelektrarn lahko za maksimalen izkoristek obnovljivih virov tako v Sloveniji pričakujemo tudi vetrne elektrarne in nove sončne elektrarne.

Stanje vodotokov je letos slabše, kako slednje vpliva na proizvodnjo, kakšni so trendi?

Od lanskega avgusta se opaža pomanjkanje padavin v porečju reke Drave ter tudi na ostalih vodotokih v Sloveniji in Evropi, kar ima za posledico podpovprečne pretoke. Dravske elektrarne Maribor smo tako v letošnjem letu do sedaj proizvedle približno 30 odstotkov manj električne energije od načrtovane količine. Na pretok reke Drave imajo namreč najpomembnejši vpliv snežne padavine v zimskem času, ki se tekom pomladi in zgodnjega poletja talijo in napajajo pretok reke Drave. Letos se sneg zaradi visokih dnevnih in nizkih nočnih temperatur ni talil, temveč izhlapel (temu pojavu pravimo sublimacija), kar se rezultira v trenutnem pretoku. Kljub eni najslabših hidrologij v zadnjih desetletjih, pa s proizvodnjo še vedno dosegamo približno 70 odstotno realizacija plana.
Navedeni podatki imajo na nas pomemben vpliv, saj so od tega odvisni viri sredstev, ki jih delno namenjamo za vzdrževanje konvencionalnega dela verige osmih velikih hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave, s katerimi upravljamo, del pa se nameni investicijam v nove projekte in nove proizvodne enote.

So med novimi projekti tudi manjše hidroelektrarne?

Tudi. Projektna razpisna dokumentacija za malo hidroelektrarno Pesnica je v fazi objave, javnega naročila kar je osnova za izbiro izvajalca za izgradnjo objekta. V kolikor bomo uspešni z javno objavo in zbiranjem ponudb, bi se lahko gradnja pričela konec tega leta oziroma najkasneje v prvem kvartalu naslednjega. Kot rečeno gre za malo hidroelektrarno, ampak proizvodnja električne energije iz vodnega vira je naše osnovno poslanstvo. Ker je reka Drava energetsko izkoriščena se osredotočamo tudi na njene pritoke.
Tako velja omeniti malo hidroelektrarno Ravne, ki je v fazi umeščanja v prostor. Poleg omenjenih dveh in petih delujočih malih in mikro hidroelektrarn, namenjamo sredstva in čas v izgradnjo še drugih projektov obnovljivih virov energije, s čimer bi povečali moč in posledično proizvodnjo električne energije.

Od hidroenergije nadaljujva k segmentu pet Sončne elektrarne Zlatoličje. Od kdaj je elektrarna v sistemu?

Dejstvo je, da so poleg obratujočih velikih in malih hidroelektrarn, torej stanovitnega dela proizvodnje, pomembni tudi ostali obnovljivi viri. Med njimi je pomembnejši segment sončne elektrarne. Velika tendenca tako Evrope, kot tudi Slovenije, je v pospešeni solarizaciji, kar prinaša številne prednosti, a tudi potrebe po shranjevanju električne energije.

Segment pet Sončne elektrarne Zlatoličje je naša šesta sončna elektrarna, ki obratuje že več kot dva meseca. Obratovanje je stanovitno, skladno z načrti in energetsko zakonodajo, brez izpadov, kar pomeni, da je dobro zgrajena. Elektrarna ima moč 2,5 megavata, projektirana je na tri gigavatne ure letne proizvodnje. Zgrajena je na levi brežini odvodnega kanala največje slovenske hidroelektrarne Zlatoličje, s čimer je energetski objekt – kanal – dodatno izkoriščen. Brežina je precej strma, zato so bili pogoji izgradnje zahtevni in so od izvajalca zahtevali tudi veliko mero previdnosti.

V prihodnje načrtujemo na tem območju – torej na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin – postavitev največje sončne elektrarne v Sloveniji, moči še dodatnih 28 MW in načrtovane letne proizvodnje 37 GWh, kar za primerjavo zadošča za letno porabo elektrike za približno devet tisoč gospodinjstev. Specifika elektrarne je, da bo zaradi velikosti priključena direktno na 110 kilovoltno prenosno omrežje, kar je prvi tak primer v Sloveniji. Zgrajena bo iz približno sedemdeset tisoč panelov, investicija pa je ocenjena na približno 27 milijonov evrov.

Kaj pa veter, kakšni so načrti DEM glede vetrnih elektrarn?

Trenutno projektiramo, planiramo in investiramo v tri večja vetrna polja, v načrtu imamo tudi nekaj manjših vetrnih elektrarn z močjo enega megavata. Govorimo o vetrnem parku Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec, gre za postavitev 13 vetrnih agregatov, skupne moči skoraj 46 MW in načrtovane letne proizvodnje 122 GWh električne energije.
Umeščanje v prostor pri vetrnih elektrarnah (v primerjavi s sončnimi) v praksi traja najdlje. Od sprejetja državnega prostorskega načrta in umeščanja projekta vetrne elektrarne npr. VE Ojstrica velikosti 10,8 MW v prostor je minilo več kot osem let. To je akutni problem pri umeščanju novih proizvodnih virov v prostor. Dandanes še vedno nimamo s strani resornega ministrstva celotnega okoljskega poročila, čeprav je usklajeno z vsemi okoljskimi poročili in smernicami. Prav okoljsko poročilo je osnova za nadaljnje korake, presojo vseh vplivov na okolje in pripravo projektne in investicijske dokumentacije za samo izgradnjo. Takoj zatem sta projekta Rogatec v velikost 21,6 MW in Paški Kozjak v velikosti 14,4 MW. Veliko truda in sredstev je vloženega v presojo vplivov na okolje in v umeščanje v prostor. Ne smemo pozabiti na nevladne organizacije, ki budno spremljajo projekte, kar je dodaten učinek na realizacijo. Mislim, da je prav, da sodelujejo pri tem, smo odzivni na njihove predloge, pogrešam pa reševanje morebitnih situacij na bolj pragmatičen način, kar je dobra praksa v tujini. To pomeni, da ko nevladne organizacije podajo svoja diametralno nasprotna stališča, je prav, da predlagajo tudi rešitve. Slednje zaenkrat pri nas ne funkcionira. Smernice so bile na pobudo DEM že podane resornim ministrstvom, da bi tako prišli do pohitritve postopkov in posledično umestitve objektov v prostor.

Omenili ste, da je umeščanje v prostor sicer akuten problem. Na kakšen način bi ga bilo mogoče nasloviti?

Ko imamo pripravljeno okoljsko poročilo, kar je osnova za ostala soglasja, traja pri eni vetrni elektrarni osem ali več let, da vlada s sklepom sprejme državni prostorski načrt. To je popolnoma nesprejemljivo. Po eni strani poteka postopkovna pot, torej priprava dokumentacije in presoja vplivov na okolje. Na drugi strani je mnenje nevladnih organizacij. Nevladne organizacije kot deležniki vnesejo svoja stališča, ki jih moramo zakonodajno spoštovati. Po mojem mnenju bi lahko ta problem rešili tako, da bi morale nevladne organizacije v primeru nestrinjanja podati tudi rešitve. V kolikor rešitev ni, se jih v postopku ne upošteva. To bi lahko postopke skrajšalo in naredilo učinkovitejše za vse deležnike. Seveda bi lahko komentirali tudi ostale presoje vplivov, sploh takrat, ko določen del Slovenije ne spada pod področje, kjer veljajo dodatne omejitve glede varovanja okolja. Skupaj z vrhunskimi strokovnjaki, ki jih imamo v podjetju, smo rešitve predlagali resornemu ministrstvu, ki predloge že obravnava in je zelo odzivno. Določene usmeritve so že upoštevani v novem paketu urgentne zakonodaje, kjer se vlada trudi za pospešitev umeščanja v prostor in čim hitrejšo postavitev novih objektov za proizvodnjo električne energije, predvsem iz obnovljivih virov. Ker smo neto uvoznik električne energije, moramo gledati in delovati v smeri, da bo odstotek uvoza čim nižji ter razmišljati in ukrepati v smeri, da smo kolikor se da samozadostni, če ne celo neto izvoznik električne energije.

Kakšni pa so načrti DEM na področju geotermalne energije? Kje bo testna geotermična elektrarna?

Testna geotermična elektrarna je na opuščeni vrtini Pg-8 v naselju Čentiba v Lendavi, kjer načrtujemo 50 kilovatno elektrarno z letno proizvodnjo 400 MWh električne energije. Pri tem tipu elektrarne se izkorišča toplota materije, ki je od tisoč petsto do tri tisoč metrov globokih vrtinah, v tem primeru gre za opuščeno vrtino, kjer so nekoč pridobivali plin, a tega že dolgo ne počnejo več. V vrtino bo vstavljena hermetično zaprta cev, ki jo bomo začeli graditi novembra, znotraj nje bo zaprt čisti amonijak, a zaradi hermetičnosti posode ne bo prihajalo do emisij, z učinki termodinamiko se bo nato pri približno 155 stopinjah in na globini treh kilometrov ustvaril tlak, pri katerem se tehnološki medij uparja, kar je osnova za pogon turbine. V nadzemnem delu je nameščena turbina in ostali potrebni podsistemi. Posebnost takšnih elektrarn je velik izkoristek, gre za pasovno energijo, predvsem pa za stanoviten vir. V kolikor elektrarna pokaže proizvodnjo, kot jo načrtujemo, je to osnova za investicije v ostale opuščene vrtine, tako v Sloveniji kot širše, upoštevajoč tudi druge tehnologije, npr. binarni sistemi. Predlog širitve smo posredovali na resorno ministrstvo in tudi po tej poti načrtujemo razvoj.
Če v podjetju ne bi verjeli v omenjene projekte, vanje tudi ne bi vlagali. Verjamem pa, da se bo smotrnost elektrarne pokazala med delovanjem in bo dobra osnova za nadaljevanje ostalih postopkov, torej iskanja sofinancerjev za nadaljnje raziskave geotermalnega potenciala Slovenije in izgradnjo ostalih potencialnih geotermalnih elektrarn na opuščenih ali novih vrtinah.

Mislim, da je prav, da omeniva tudi hranilnike energije. Kako napreduje ČHE Kozjak, kakšna je časovnica, ekonomika?

Usmeritve Evrope in potrebe po novih proizvodnih enota zaradi večje porabe električne energije in tudi drugačnega načina porabe le-te (električni avtomobili, električna kolesa, toplotne črpalk,..) zahtevajo prilagajanja in dodatno skrb pri zanesljivosti proizvodnje, ki je ključna. Da takšno proizvodnjo lahko zagotovimo, je treba manke energije, ki jih z nestanovitnimi viri v določenem času ne moremo proizvesti, nekje hraniti. Ko imamo manko, ga moramo zelo hitro zagotoviti in to lahko naredimo s hranilniki električne energije.

Ločimo različne tipe hranilnikov, in sicer naravni hranilnik, kot je na primer načrtovana črpalna elektrarna Kozjak in baterijski hranilnik ter vodikove tehnologije. Projekt ČHE Kozjak ni nov projekt, nadaljevanje tega projekta se je letos dodatno aktiviralo, frekvenca aktivnosti, se je močno dvignila zaradi potreb po električni energiji na trgu ter nenazadnje potreb po takšni proizvodni enoti. Gre za več kot 400 MW proizvodno enoto državnega pomena, katere investitor bodo Dravske elektrarne Maribor. V novembru bomo pridobili študijo izvedljivosti z BAT tehnologijami, znotraj tehniških gabaritov državnega prostorskega načrta, da bomo lahko zagotovili ustrezno in zahtevano viskoznost in odzivnost elektro energetskega sistema glede na porabo oziroma potrebno proizvodnjo. V ta namen preučujemo podobne projekte tudi v tujini; na tem področju so zelo napredni npr. v sosednji Avstriji.

Pri črpalni hidroelektrarni Kozjak ne govorimo le o črpalni elektrarni kot cevovodu, strojnici in zajetju, ampak govorimo tudi o izgradnji 400 kilovoltnega kablovoda, vključno z 18 kilometrskim daljnovodom, ki se bo na področju Pesnice vzankal v dvo-sistemski 400 kV daljnovod. Marsikatera presoja vpliva na okolje na osnovi smernic deležnikov bo še potrebna, da bomo imeli popolno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Verjamemo, da bi lahko bil do leta 2033 projekt realiziran. Časovni okvir sovpada z aktualnimi energetskimi vidiki, strategijami, energetsko sliko in porabo ter proizvodnjo električne energije.

Kaj pa omenjeni baterijski hranilnik?

Konec prejšnjega meseca smo oddali popolno vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev dvakrat 30 MW baterijskega hranilnika na lokaciji hidroelektrarne Mariborski otok. Izdajo gradbenega dovoljenja pričakujemo najkasneje v prvem kvartalu prihodnjega leta in takrat bomo tudi začeli z gradnjo. Poslovna odločitev, glede na gibanje cen električne energije, pa bo ali bomo baterijski hranilnik uporabili zgolj za pokrivanje sistemskih storitev znotraj bilančne skupine HSE ali širše na trgu.

Bo proizvodnja električne energije še naraščala v prihodnje?

Dejstvo je, da glede na nove načine proizvodnje, nove tehnologije in nenazadnje nove uporabnike, sem sodijo recimo toplotne črpalke, električni avtomobili, kolesa, skiroji, električne komunikacijske naprave in drugo, ki predstavljajo načrtovane vložke v topologijo električne mreže, lahko logično sklepamo, da bo poraba drugačna in bo naraščala.

Električna energija se je v zadnjem obdobju podražila, kar je močno razburilo javnost. Zakaj pride do tega?

Dejstvo je, da v kolikor se razmerje med energenti, ki jih imamo na trgu, poruši, torej pride do pomanjkanja enega od energentov, pomeni to skok cen pri drugih energentih. To je eden od ključnih vzrokov. Poleg tega je vzrok tudi v novih porabnikih in s tem povezani rasti neto uvoza; slednje pomeni, da manj proizvedemo kot porabimo. Konkretno: proizvodnja Slovenije je približno 12.500 gigavatnih ur električne energije, porabe pa približno 13.700 gigavatnih ur. To, v tem trenutku, pomeni približno deset odstotno uvozno odvisnost.

Po izračunih pri našem bruto državnem proračunu je še vzdržno, da smo največ do 18-odstotkov uvozno odvisni. Če bi vzeli skrajni primer, da bi nehala obratovati TEŠ in NEK, bi bili 60-odstotno uvozno odvisni. Višja kot je uvozna odvisnost, višja je seveda cena. Zato sem ves čas svojega delovanja na področju energetike zagovornik dejstva, da moramo biti sami lastniki in snovalci svoje proizvodnje.

Glede na nove obnovljive vire, nove porabnike in pri takšnih tendencah umeščanja objektov v prostor, bomo do leta 2032 lahko podvojili neto uvozno odvisnost. Dejstvo je torej, da je več kot nujno čim prej, na okolju sprejemljiv način, postaviti nove elektrarne, ki za proizvodnjo koristijo obnovljive vire.

Koliko se bo na prebivalca približno povečala poraba električne energije?

Kot rečeno, približno podvojili bomo odvisnost od uvoza, mislim, da je ta podatek precej zgovoren. Slednje se bo zgodilo, če v naslednjem kratkoročnem obdobju ne bomo dosegli vsaj tisoč novih megavatov vodne, vetrne in sončne energije. Najhitrejši učinek vsekakor prinese solarizacija Slovenije, torej postavitev sončnih elektrarn na vseh razpoložljivih in primernih površinah.