Selnico ob Dravi bo tudi naslednja štiri leta vodila dr. Vlasta Krmelj. Leta 2018, ko je postala županja, je bila občina v nezavidljivi kondiciji. V tem času je opravila veliko dela, in to kljub temu, da je neprofesionalna županja. Še vedno je namreč direktorica Energetsko podnebne agencije za Podravje (Energap). Ali bo tako tudi v naslednjih štirih letih, kako usklajuje eno in drugo delo ter kakšni so razvojni načrti selniške občine, je samo nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili dr. Vlasti Krmelj.

Občino vodite kot neprofesionalna županja. Zakaj ste sprejeli takšno odločitev? Bo tako tudi v prihodnje?

Občina je bila res v slabi kondiciji, vendar sem se po pregledu stanja in pogovoru z zaposlenimi odločila, da bo možno občino voditi neprofesionalno. Uprava je dokaj velika in z dobrim direktorjem je delo županu zelo olajšano. Ko smo dobili zelo dobro direktorico, sem se dokončno odločila, da delo na področju razvojnih nalog in podnebnih sprememb, ki ga že več kot 15 let neizmerno rada opravljam, ohranim. Do leta 2022 smo upravo reorganizirali, digitalizirali in pripravili veliko projektov in dokumentacije, zato menim, da bo delo zame v tem mandatu še nekoliko lažje, in zato ostajam neprofesionalna županja. V profesionalno delo na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb in finančnih mehanizmov sem vložila 30 let osebnega razvoja, izobraževanja in rasti. Na tem področju še vedno vidim veliko priložnosti in izzivov tako za regijo, Slovenijo kot EU. Zato bom s profesionalnim delom na tem področju zagotovo nadaljevala še veliko let.

Kako poteka vaš vsakdan? Kako usklajujete delo na Energetski podnebni agenciji za Podravje in na občini?

Moj vsakdan se prične običajno v režijskem obratu zjutraj ob 7. uri, kjer z delavci in izvajalci preverimo potrebna dela na področju cest in razsvetljave ter urejanja javnih površin. Nato imava kratek usklajevalni pogovor z direktorico občinske uprave o tekočih zadevah. Nato opravljam delo na Energetsko podnebni agenciji, tako v pisarni kot na terenu. Na občino se vračam včasih še pozno popoldne, z občani se srečujem običajno zvečer. Z vsemi sodelavci zelo veliko komuniciramo preko elektronske pošte in telefona.

Sta pa v moj delavnik vključeni tudi sobota in nedelja, ko ni sestankov in obiskov in je nekoliko več miru, tako da lahko opravim vse operativne naloge, kot so priprava in pregled različnih dokumentacij, študij, analiz, predavanj, priprava proračuna, priprava na seje občinskega sveta in podobno. Se pa moj delavnik zelo prilagaja tekočim nalogam in zadevam. Če na agenciji prijavljamo nov projekt, to pomeni več dni dela samo za agencijo, včasih pa je cel dan namenjen občini. Kot EU ekspert na področju podnebnih sprememb tudi veliko potujem, a mi digitalna povezanost omogoča, da lahko kljub temu delo z obema organizacijama dobro koordiniram. Verjamem pa, da bi brez sodelavcev, ki se prilagajo mojemu urniku in številnim obveznostim, vsa dela veliko težje opravila.

Najbrž na ta račun “trpi” prosti čas, druženje z družino. Kako to usklajujete?

Ja, res je. Včasih rečem, da je delo za občino moj prosti čas, moj hobi. Domači kraj imam zelo rada in si želim, da bi vse svoje znanje in ideje v njem izpeljala. Navdihuje me zadovoljstvo mojih sokrajanov in potencial za razvoj. Imam že odrasle otroke, ki me manj potrebujejo, in lahko ves svoj prosti čas namenim občini. Mož s tem ni vedno zadovoljen, čeprav se zaveda, da je pomagati domačemu kraju poslanstvo in ne služba. Velikokrat združim sprehod z domačimi z ogledom stanja na cestah ali obiskom kakšnega predela občine.

Veliko govorimo o energetski krizi. Kakšen je lahko v teh negotovih časih prispevek Energetsko podnebne agencije za Podravje? Kakšne težave rešujete, kdo se obrača na vas, …?

Energap deluje že 16 let in ves ta čas svetujemo občanom, podjetjem in javnim institucijam. Redno jih izobražujemo in jim pomagamo pridobivati finančna sredstva. Tudi v tem času smo za številne pripravili nasvete in ideje za varčevanje, pomagamo pri iskanju rešitev za postavitev sončnih in drugih elektrarn. Podjetja zanimajo hitri in enostavni ukrepi in pa ideje, kako naj na dolgi rok postanejo energetsko neodvisni. Izvajamo delavnice in predavanja ter oglede dobrih praks v Sloveniji in tujini. Sodelujemo v veliko EU sofinanciranih projektih, v okviru katerih predvsem javnemu sektorju in podjetjem nudimo nova znanja in razvijamo pilotne projekte. Predvsem podjetja zanimajo razvojne naloge na področju energije in podnebnih sprememb, kot so projekti o uporabi zelenega vodika, ki bi lahko nadomestil kar nekaj fosilnih goriv, pilotne energetske skupnosti in informacije za trajnostno financiranje in poročanje.

Pred selniško občino je veliko izzivov. Kateri so za vas najpomembnejši?

Najpomembnejša naloga je zaključiti z investicijo v nov vrtec in vanj preseliti skoraj 200 otrok, upam, da v letu 2023. Imamo tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje za novo telovadnico, za gradnjo že iščemo finančna sredstva. Predvidoma v 2023 bomo tudi obnovili osrednji trg v občini in ga zaprli za promet ter ozelenili. Kot redne naloge pa ostajajo še ureditev pločnikov, vodovoda in kanalizacije.

Kaj bi bilo potrebno na dolgi rok v Selnici še urediti?

Idej je kar veliko, predvsem na razvoju turizma in digitalizacije različnih storitev za občane. A manjka nam osnovna infrastruktura, kot so internet, voda, kanalizacija. Zelo težko izvajaš takšne projekte, če ni osnovnih dobrin. Na tem področju sem nekoliko jezna na državo, ki vidi predvsem center države in morda še kakšno mesto. Nam na obrobju, nerazvitim in obmejnim krajem, pa ne prisluhne, čeprav je rešitev problemov enostavna, kar smo že velikokrat izpostavili župani takšnih občin.