Pred več kot 110 leti se je začela gradnja prve hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave, hidroelektrarne Fala, ki se nahaja ob glavni cesti Maribor - Dravograd v naselju Fale na območju današnje občine Selnica ob Dravi. Graditi so jo začeli leta 1913, s prvimi petimi agregati je začela obratovati že leta 1918. Sprva je bila namenjena energetski oskrbi industrijskega zaledja Gradca in industrije v Rušah. Za tiste čase je pomenila pravi čudež tehnike in sodobne opreme in je ob izgradnji veljala za eno najmodernejših tovrstnih naprav v srednji Evropi.
HE Fala, ki je kasneje veliko prispevala h gospodarskemu razvoju Maribora in okolice, od prenove ob koncu 90. let prejšnjega stoletja še vedno na leto proizvede približno 260 milijonov kilovatnih ur električne energije, pri čemer deluje brez posadke, spada pa pod okrilje Dravskih elektrarn Maribor. Hkrati je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
Razstava bo na ogled do konca poletja
V lanskem letu (17. junija), ob 110-letnici začetka gradnje hidroelektrarne, sta Pokrajinski arhiv Maribor in Muzej narodne osvoboditve Maribor ob sodelovanju mag. Gregorja Novaka pripravila razstavo o najstarejši elektrarni na Dravi. Na ogled je bila na ograji Muzeja Narodne osvoboditve Maribor, od sredine letošnjega maja si jo lahko ogledate pri Hramu kulture v Selnici ob Dravi, kjer bo na ogled vse do konca letošnjega poletja.
[[image_2_article_67006]]
[[image_3_article_67006]]
Kot je pojasnila soavtorica razstave Mira Grašič iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor, je na razstavi prikazano fotografsko gradivo, nastalo ob izgradnji elektrarne med letoma 1913 in 1918. Hranita ga Pokrajinski arhiv Maribor in Muzej narodne osvoboditve Maribor. Razstava nam pričara potek gradnje, tedanje stroje in drugo mehanizacijo, okolico gradbišča, gradbene delavce kot tudi italijanske in ruske vojne ujetnike, ki so delali na gradbišču elektrarne.
[[image_4_article_67006]]
Gradnja je bila zelo težavna, prihajalo je do delovnih nesreč
Da je bila gradnja zelo težavna, povedo geodetske raziskave, ki so pokazale, da je trdna skala, na katero bi lahko pritrdili temelje, šele 18 metrov pod gladino reke Drave, ponekod celo 30 metrov. Ker gradbeni tehniki niso imeli izkušenj z gradnjo tovrstnih objektov, so vse zgrajene stavbe izjemno masivne. Gradbena dela so bila zaradi tega še toliko bolj zahtevna. Na gradbišču je velikokrat prihajalo do delovnih nesreč. V začetku decembra 1913 so ob iztirjenju lokomotive s šestimi vagoni gramoza umrli trije delavci, četrti je imel težko poškodovani obe nogi, pove Mira Grašič.
Delo na gradbišču je bilo izredno naporno in zamudno. Delavci so večino dela opravili s krampi in lopatami ter z več sto samokolnicami. Na gradbišču so namestili še velik žični žerjav z nosilnostjo petih ton, dva bagra, kompresor za zrak, lastno električno centralo, ki sta jo poganjali dve lokomobili, zgradili so tudi lastno mizarsko in mehanično delavnico.
Tehnična opremljenost gradbišča je bila za takratne razmere na zelo visoki ravni. Delavci in domačini so takrat prvič v življenju videli bager in žerjav.
Vsa gradbena del so bila zaključena do konca leta 1917, nato so izredno hitro montirali strojno opremo. 6. maja 1918 so začeli obratovati prvi trije agregati, četrti je začel proizvajati elektriko 9. maja 1918, 23. maja pa še peti. Oprema je bila narejena v švicarskih tovarnah.
Ruška tovarna dušika in karbida je potrebovala veliko elektrike
Na vprašanje, ali drži, da je tovarna v Rušah spodbudila gradnjo hidroelektrarne, Mira Grašič odgovarja: "Med vojno se je vojno ministrstvo na Dunaju odločilo, da bo v Rušah za vojaške potrebe zgradilo tovarno dušika in karbida. Bodoča tovarna je za proizvodnjo potrebovala veliko elektrike, zato je vojno ministrstvo poskrbelo za pospešeno izgradnjo hidroelektrarne Fala. Zagotovilo je delovno silo. Na gradbišče je poslalo ruske in italijanske vojne ujetnike, prav tako je poskrbelo za gradbeni in drugi material in za prehrano delavcev."
[[image_1_article_67006]]
Od leta 2008 velja za kulturni spomenik državnega pomena
Hidroelektrarna Fala je s splavnico zagotavljala še nekaj desetletij splavarjenje na reki Dravi, z ribjo stezo pa poskrbela za dravske ribe. Omogočila je hitro elektrifikacijo slovenske Štajerke in Prekmurja. Dolgo časa je bila največja hidroelektrarna v Jugoslaviji. Danes je najstarejša še vedno delujoča hidroelektrarna v Sloveniji. Z odlokom vlade Republike Slovenije je bila junija 2008 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. V starem delu je tehniški muzej, odprt za javnost. Vse to so razlogi, da si razstavo na ograji ob selniškem Hramu kulture ogledate tudi vi.
