V Selnici ob Dravi so pripravili dvodnevno mednarodno srečanje, posvečeno prilagajanju na podnebne spremembe z uporabo naravnih rešitev. Dogodek je potekal v okviru evropskega projekta Naturally Local (NALO), ki ga sofinancira program Interreg Europe, in združuje predstavnike devetih evropskih regij iz Slovenije, Francije, Nemčije, Švedske, Španije, Poljske, Portugalske, Latvije in Črne Gore.

V Selnici veliko pozornosti namenjajo evropskim trajnostnim projektom 

Dr. Vlasta Krmelj, županja občine Selnice ob Dravi, je pojasnila, da so poplave in plazovi v letu 2023 vzpodbudile občino, da je začela še bolj aktivno iskati rešitve glede prilagajanja na podnebne spremembe. Dobre prakse na tem področju so iskali predvsem v tujini, kjer so navezali stik s partnerji in jih povabili k sodelovanju. "Na tak način smo kot iniciator postali vodilni partner projekta. Odzvalo se je osem držav oziroma osem majhnih občin, podobne velikosti kot naša Selnica, nekatere so nekoliko večje. Skupaj smo pripravili prijavo, jo oddali na program Interreg Europe, bili uspešni in za vseh devet partnerjev pridobili skoraj 2 milijona evrov."

[[image_2_article_81335]]

Županja nadaljuje, da bo devet partnerjev iz devetih različnih držav in regij skupaj oblikovalo strategijo, kaj je potrebno narediti, da bomo bolj prilagojeni na podnebne spremembe, vročinske valove, plazove, vetrove, poplave ... in da bodo rešitve temeljile na naravi. "Da bomo spoštovali naravo in jo urejali v skladu z naravnimi zakonitostmi ter da bodo v naše aktivnosti vključeni tudi ljudje - kot osnova vsega."

Veliko projektov v selniški občini je trajnostno naravnanih, zadali so si cilj, da želijo postati najbolj zdrava občina v Sloveniji. "Imamo več projektov na temo zdravja, obnovljivih virih energije - fotovoltaiko že imamo na Hramu kulture, zdaj jo nameščamo še na nov vrtec, ki ga z veseljem pokažemo vsem, saj menimo, da je najboljši v Evropi."

Prav evropskim projektom županja Vlasta Krmelj namenja veliko pozornosti. Po šestih letih aktivnega dela na tem področju se je, kot pravi, sposobnost občinske uprave in občine toliko okrepila, da so lahko prevzeli tudi vodenje takšnega projekta. "S tem prinašamo novo znanje v občino - ne samo vsebine, temveč tudi to, kako pridobivati in upravljati finance, kako poročati ... Kot vemo, bo za te namene v prihodnje veliko denarja in prav je, da je občina okrepljena in ima to znanje ter informacije."

[[image_4_article_81335]]

Ogledali so si primere dobrih praks na terenu 

Cilj srečanja je izmenjava znanja, izkušenj in dobrih praks pri uvajanju ekosistemskih rešitev (NBS) v lokalne in regionalne politike. Strokovnjaki in odločevalci so razpravljali o zakonodajnih vrzelih, finančnih spodbudah, tehničnih možnostih ter vključevanju deležnikov v proces oblikovanja politik. Partnerji projekta so ob tem predstavili tudi svoje načrte za izboljšave na področju podnebne odpornosti.

Med osrednjimi poudarki srečanja so bila: strokovna predavanja o ekosistemskem prilagajanju in zmanjševanju tveganj nesreč in skupinske razprave o pravnih okvirih, spodbudah in tehničnih vidikih naravnih rešitev.

Da pa sodelujoči niso samo teoretično razpravljali, so se odpravili tudi na teren in si ogledali podnebno odporni ekološki vrtec v Selnici ob Dravi, naravno kopališče v Radljah ob Dravi in še en primer dobre prakse na evropskem nivoju - revitaliziran Pekrski potok. 

S kakšnimi težavami se srečujejo v Nemčiji?

Pred mikrofon pa smo povabili tudi projektnega partnerja iz Nemčije, Rütgerja Rollenbecka. Povedal nam je, da je zanj najpomembneje, da se naučijo, kako se druge države spopadajo s problemi, ki jih imajo tudi doma, in da to lekcijo odnesejo domov ter jo tam uresničijo. "Na primer na Portugalskem so poročali o problemih pri gozdnem gospodarjenju in o tem, kako se s tem spopadajo tako, da se približajo prebivalcem in jim razložijo, kako naj pravilno ravnajo z gozdom, da bi zmanjšali nevarnosti. Na Portugalskem gre predvsem za problem požarov, v Nemčiji pa bolj za vprašanje biodiverzitete in trajnostnega gospodarjenja z ekosistemi. In to je lekcija, ki jo lahko že zdaj odnesem s seboj."

[[image_1_article_81335]]

S kakšnimi težavami pa se srečujejo v Nemčiji? "V zadnjih letih je to predvsem menjavanje dolgih sušnih obdobij in nato zelo deževnih faz, pri čemer je na eni strani ekosistem obremenjen, ker se narava prilagaja suši, nato pa ob močnih padavinah pride do težav s poplavami. To so najpomembnejši problemi. Slišali smo, da je 90 odstotkov težav, ki jih prinašajo podnebne spremembe, povezanih z vodo. In to velja tudi za Nemčijo, prav tako za druge države. V mediteranskem prostoru je voda tako ali tako vedno problem. Manj sicer v gorah, ker so te naravni zbiralniki vode. A dolgoročno je tudi tam vse odvisno od načina gospodarjenja, predvsem od gozdarstva v gorah in kmetijstva okoli njih."

In še njegova zanimiva anekdota: živi v Marburgu an der Lahn, ki je partnersko mesto z Mariborom. “In iskreno, Maribor je lepši,” doda. 

Sogovornik še pojasni, da je Nemčija, kljub temu da se pogosto ne zdi tako, velika izvoznica kmetijskih proizvodov. "To pomeni, da je del našega gospodarstva od tega odvisen. Imamo tudi velike kmetijske površine, ki pa se obdelujejo z zelo malo delovne sile. To je že drugače kot v drugih državah. Na drugi strani pa imamo še ta drugi kontrast, da smo zelo industrijsko usmerjeni in zato potrebujemo veliko izravnalnih površin, ker industrija seveda obremenjuje okolje. In tudi tu je treba najti naraven način, kako vzpostaviti ta ravnotežni odnos tako, da se na eni strani ohranja gospodarstvo in omogoča njegov razvoj, na drugi pa se dela dobro tudi naravi. Kajti tako industrija kot gospodarstvo sta odvisna od ekosistemskih funkcij, ki sploh omogočajo delovne osnove. Včeraj sem bil pri svojem bratu, kar je bilo zelo lepo. On živi namreč blizu Šentjurja, na majhni kmetiji. To je bilo zelo prijetno. In tam sem bil že nekajkrat. Zato sem zelo rad v Sloveniji. To je čudovita država."

[[image_5_article_81335]]