V občini Selnica ob Dravi so v letošnjem letu vlagali tudi v cestno infrastrukturo. Del projektov na tem področju so zaključili že v spomladanskem času, zdaj pa jih še čaka del investicije v pohodno pot.

Občina ob državni prometnici sama ureja in financira pohodne poti 

Kot smo že poročali, si selniška občina že vrsto let prizadeva za gradnjo pločnikov ob prometni državni cesti skozi občinsko središče. Ker jim država ne zna oziroma ne zmore prisluhniti, lokalna skupnost ob omenjeni prometnici Maribor - Dravograd že od leta 2019 sama ureja pohodne poti. "Zastavili smo si cilj, da bomo vsako leto uredili vsaj nekaj sto metrov te poti. Letos je bilo načrtovano, da bomo del poti uredili od križišča za Ruše v smeri proti Mariboru, proti Bistrici. Razpis smo že izvedli, vendar je bila ponujena cena previsoka za naš proračun. Zato smo projekt nekoliko skrajšali, razpis ponovili in upam, da bomo ta del pohodne poti proti Bistrici uredili v dolžini vsaj 250 metrov," nam je pojasnila selniška županja dr. Vlasta Krmelj. 

[[image_1_article_81575]]

Občina pohodne poti financira sama in tako opravlja delo, ki bi ga morala država: "Pločnike in glavno cesto sicer ureja država in bi jih tudi morala, vendar nas ne sliši in ne želi pomagati. Zato smo se že leta 2019, ko sem nastopila mandat, odločili, da bomo stvari vzeli v svoje roke: uredili bomo dokumentacijo po državnih zahtevah, pridobili njihova soglasja, plačali številne postopke in pot uredili sami. Ceste sicer ne moremo asfaltirati, ker ne gre za rekonstrukcijo, kar država že dolgo napoveduje, pa do danes tega še ni izvedla. Tako gradimo pohodne poti, ki morda niso tako lepe, kot bi bile, če bi bile asfaltirane, so pa zelo uporabne."

"Ko mi je takrat vodja direktorata na ministrstvu rekel: »Gospa županja, veste, da zdaj trošite denar po nepotrebnem, ker bomo mi v dveh letih rekonstruirali cesto in pločnike,« sem mu odgovorila: »Spoštovani gospod, naj se vaše besede pozlatijo. Če bo res tako, bom vesela, tudi če sem teh 200 tisoč evrov vrgla stran - samo da bomo imeli pločnike po vsej občini.« Zdaj smo v letu 2025, in medtem ko država še ni izvedla ničesar, smo mi zgradili skoraj dva kilometra pohodnih poti."

Del pohodni poti so uredili v smeri proti Dravogradu, del proti križišču za Ruše, zdaj pa nadaljujejo proti Bistrici. "Imamo že potrjeno dokumentacijo do Viltuša, kar je bila glavna osnova, da lahko uredimo pot na najbolj prometnem delu med Hojnikom oziroma Falo in Viltušem, kjer je tudi največ hiš. Na koncu nam bo morda zmanjkalo kakšnih 300 - 400 metrov, a pomembno je, da smo premaknili stvari naprej in pokazali, da se, če se hoče. da. Seveda bi bilo idealno, če bi država razumela našo pobudo in poskrbela še za asfaltno prevleko."

Država opravlja le manjša krpanja 

Na vprašanje, ali je morda glede celovite državne rekonstrukcije ceste kaj novega, pa Vlasta Krmelj odgovori: "Nič ni novega. Država ima dokumentacijo že 20 ali 30 let, vanjo je šlo več milijonov evrov, a na terenu vidimo le to, da so leta 2020 uredili en kratek odsek pri hidroelektrarni Fala. Razen manjših krpanj se ne dogaja nič."

Gradnja krožišča se zamika

Občina se z državo že dlje časa pogovarja tudi o gradnji krožišča v smeri proti Rušam. "Dokumenti so pripravljeni in revidirani. Država je napovedala, da bo gradnja v letu 2025, a zdaj že vemo, da se to ne bo zgodilo; upajmo, da bo vsaj v letu 2026. Prav tako se pripravlja križišče pri zadrugi v Bistrici, ki je povezano z gradnjo črpalne hidroelektrarne Kozjak. Poleg tega je v pripravi dokumentacija za odsek ceste proti Duhu - od križišča z glavno cesto G1-1 Maribor - Dravograd naprej. Gre za približno kilometer dolgo traso. Ta je bil v poplavah delno poškodovan, zato so napovedali celovito obnovo. Projekti se pripravljajo in upamo, da bodo tudi izvedeni," zaključi selniška županja.