Prebivalci Spodnje Dravske doline, zlasti Selnice ob Dravi, Kobanskega in Pohorja še kako dobro poznajo širši javnosti manj znano prevozno sredstvo za vožnjo po snegu. Gre za tako imenovani pležuh, ki mu Selničani rečejo tudi plejžuh, na Pohorju pa pok. Na območju Slovenskih goric, med Svečino in Jakobskim Dolom, se je zanj uveljavilo ime drdlec. 

Izdelovali so jih iz dog odsluženih sodov 

Pležuh je priprava za vožnjo po snegu. Kot je zapisala etnologinja Barbara Sosič, upokojena kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet v Slovenskem etnografskem muzeju, ima za smučno ploskev bodisi dogo odrabljenega soda bodisi odrabljeno smučko, lahko tudi desko s spodaj pritrjeno smučko ali pa posebej zanj krivljeno desko. Na smučno ploskev sta pritrjena dva nosilca, čoka, nanju pa sedež, zic. Na sedež se pritrdi še krmilo, rido. 

[[image_1_article_73363]]

Pležuhe so na začetku izdelovali iz dog odsluženih sodov, v katerih so hranili vino ali jabolčnik. Najprimernejši so bili tisti s prostornino 250 litrov. 

Za več mlajših generacij je bil pležuh v preteklosti pogosto edino prevozno sredstvo v zimskih mesecih. Uporabljali so ga za zabavo na snegu, z njim so se vozili v dolino, v šolo, k maši in podobno. Natančen datum, leto, izdelovalec ali prvi uporabnik ni znan, kajti zapisi v vaških kronikah namreč ne obstajajo. Po ustnem izročilu je znano le to, da je selniški pležuh star več kot dvesto 200 let.

Skozi zgodovino je pležuh doživljal spremembe. V želji po doseganju večjih hitrosti so ga prilagodili in ga tako napravili lažje vodljivega. Starejši pležuhi so bili večji, novejši so nižji, pri slednjih so uporabljeni moderni materiali, sedež je oblazinjen.

Treba je držati ravnotežje

Osnova tehnike vožnje je držanje ravnotežja in je potem, ko se voznik ujame, preprosta in lahka. Smer se uravnava z nagibanjem telesa levo in desno, hitrost spusta pa je odvisna tudi od trdote snega. Treba se je držati za krmilo, se nagniti nekoliko nazaj in dvigniti noge. Po pripovedovanju plejžuharjev naj bi bilo eno drsno površino lažje voditi in tudi zavirati, pojasnjuje Barbara Sosič.

[[image_2_article_73363]]

Poimenovanje izhaja iz glagola plezati 

Anja Pušnik in Nina Dajčman, učenki selniške osnovne šole, sta v šolskem letu 2007/2008 v raziskovalni nalogi na temo pležuh pisali tudi o tem, odkod izhaja njegovo poimenovanje. Danes že pokojna profesorica dr. Zinka Zorko, ki je bila Selničanka, jima je razložila, da beseda pležuh zagotovo izvira iz štajerskega in koroškega narečja. V Etimološkem slovarju najdemo ob glagolu plezati zapisano tudi besedo pležuh, in sicer v pomenu "človek, ki pleže", izraz pležuh za vrsto sani pa ni zapisan. Po mnenju Zinke Zorko pa je beseda zagotovo nastala iz glagola plezati, saj gre za drsenje po čem gladkem. V e Slovarju slovenskega knjižnega jezika (od leta 2016) se beseda pležuh že pojavi (samostalnik moškega spola [pležúh] in [pléžuh], priprava za spuščanje po snegu, pri kateri je sedež pritrjen na smučko).

[[image_3_article_73363]]

V domu Škorpijon na ogled zanimiva etnološka zbirka 

Danes za promocijo več kot 200 let starega selniškega pležuha skrbijo v Društvu Country klub Selnica ob Dravi, ki ga vodi Janez Dolinšek. Pred nekaj leti so etnološko zbirko, imenovano Selniški plejžuh z nekdanjega mejnega prehoda Sveti Duh na Ostrem vrhu preselili v prostore Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon na Veliki Boč. Zbirka je uradno potrjena s strani Pokrajinskega muzeja Maribor, obsega pa različne eksponate; od pležuhov, sani do oblačil in podobno. Zelo zanimivi so pleteni puloverji, jope, kape, rokavice, gamaše, hlače in starinski gojzarji. Gre za volnena oblačila, ki so jih nekoč uporabljali pležuharji, izdelana pa so s pomočjo selniškega podjetja Soven, ki se ukvarja s predelavo slovenske ovčje volne. 

Če vas zanima omenjena etnološka zbirka, pokličite v CŠOD Škorpijon na telefonsko številko 031 607 581 in se dogovorite za ogled. 

“Gre za polkmečko zbirko, ki temelji na pležuhu, dodani pa so tudi stari običaji izpred 100 let,” pove Dolinšek. Obiskovalcem pokažejo še kratki dokumentarni film o pležuhu v slovenskem in angleškem jeziku v produkciji nacionalne televizije. Zbirko si je ogledalo že več skupin osnovnošolcev in srednješolcev, prav tako pa tudi veliko drugih skupin.

[[image_4_article_73363]]

[[image_5_article_73363]]

[[image_6_article_73363]]

Od tekmovanj osnovnošolcev do predstavitvenih spustov 

V zgodnjih sedemdesetih letih s pležuhom nekaj sezon tekmovali na športnih dnevih selniške osnovne šole, nakar je utonil v pozabo. Zanimanje zanj se je spet pojavilo v zgodnjih 90 letih, ko je nekaj zanesenjakov, med katerimi je bil tudi Janez Dolinšek, začelo organizirati skupinske vožnje s pležuhi. Prvi uradni spust s tekmovanjem na čas so izvedli v januarju 1994 na tedanjem smučišču Sveti Duh na Ostrem vrhu. Kmalu so se odločili, da bodo pred vsako tekmo pripravili razstavo staro- in novodobnih pležuhov, s čimer so jih še bolj približali javnosti. 

Zaradi pomanjkanja snega so nato prireditev preselili na Snežni stadion pod Pohorje. Tudi tam so prirejali tekmovanja s pležuhi na čas, dodali pa so še vip tekmo znanih glasbenikov in drugih estradnikov. "Nato pa nismo več organizirali hitrostnih tekem, temveč smo se odločili za srečanja, na katera smo povabili tudi starodobne smučarje. Zabavni vip del pa je ostal," razloži Dolinšek.

Ob predstavitvenih spustih z replikami starih pležuhov se člani etnološke sekcije Selniški plejžuharji oblečejo v volnena oblačila in na ta način ljudsko izročilo prenašajo iz roda v rod. 

Zadnji, 14. tradicionalni spust s pležuhi po strminah Mariborskega Pohorja je bil leta 2010. Nato so dve leti sodelovali z Red Bullom, ki je na Pohorju organiziral hitrostne dirke. Zdaj pa se skupaj s starodobnimi smučarji udeležujejo samo predstavitev na Golteh, v Škofja Loki, Cerknem ... V času šolskih zimskih počitnic v mesecu februarju pa organizirajo predstavitve na Rogli.