V Selnici ob Dravi so daleč naokoli poznani po velikih jablanovih sadovnjakih in izdelkih iz jabolk, na ta sadež pa so tako ponosni, da ga imajo v občinskem grbu. Ker poletna neurja z močnim vetrom in točo postajajo del našega vsakdana, je še toliko bolj pomembno, da so drevesa zaščitena. Janko Stojković, direktor Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi, ki je lastnik in upravljavec selniških nasadov, pravi, da so vse njihove jablane, ki rastejo na površini 40 hektarjev, pod protitočnimi mrežami, brez zaščite je le nasad češenj, ki je zasajen na približno četrt hektarja. Kmetijska zadruge je nasade, ki so zasajeni v Spodnji Selnici in Gerečji vasi in ob katerih se vije znamenita selniška Jabolčna pot, obnovila v letih 2012/2013.

Letos večjih težav s pozebo in z neurji ni bilo, pričakujejo povprečen pridelek

Stojkovič pojasnjuje, da so jim neurja v letošnjem letu do zdaj prizanesla: “Spomladi na srečo nismo imeli težav s pozebo, ki nam je v preteklosti povzročala ogromno škode. Res je sicer, da je bila letos spomladi v času cvetenja zaradi nizkih temperatur slabša oplodnja dreves, zato tudi pričakujemo povprečen pridelek jabolk, ki bi lahko znašal okoli tisoč ton. Smo pa imeli v prejšnjem tednu nekaj težav s točo, ki je padala na območju nasadov proti Fali, in je na zunanjih vrstah jablan povzročila nekaj škode. V lanskem letu pa se nam je zgodilo, da je drobna toča padala skozi zaščitne mreže in močno sklestila pridelek. Očitno uspe protitočno letalo s srebrovim jodidom večkrat razbiti večja točna zrna v manjša, ki jih potem mreže ne zadržijo.”

Še najslabše so jo selniški sadovnjaki odnesli leta 2016, ko je močna toča poškodovala 15 hektarjev nasada, štirje hektarji so bili popolnoma zravnani z zemljo.

Še vedno razmišljajo o lokalni selniški blagovni znamki

Večina v Selnici pridelanih jabolk ostane na slovenskem trgu, pri čemer ne prodajajo zgolj sadežev, temveč v sodelovanju z lokalno kmetijo Ferlinc s Fale izdelujejo jabolčne sokove, konvencionalne in ekološke, ki na ocenjevanjih dosegajo zelo dobre rezultate. Na zadnjem ocenjevanju v okviru Kmetijsko živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni so prejeli dve zlati in srebrno medaljo. Sicer pa je kmetijska zadruga že leta 2009, ko se na državni ravni sploh še ni govorilo o pomenu lokalno pridelane hrane, oblikovala svojo blagovno znamko Okusi kmetij, ki sicer kasneje ni zaživela. Še vedno je nekje v predalih in čaka na uresničitev. “Takrat sem želel, da v Selnico pripeljemo izdelke iz cele Slovenije, in to takšne, ki jih v velikih trgovskih verigah ne prodajajo. Ti načrti so še vedno aktualni.”

V prihodnosti želijo nasade pokriti s fotovoltaiko

Na vprašanje, kakšni so načrti glede sadovnjakov v prihodnje, naš sogovornik odgovori: “Širitve nasadov zaradi pomanjkanja primernih površin ne načrtujemo. Razmišljamo in že delam pa na novih rešitvah v smislu zavarovanja sadovnjakov pred naravnimi ujmami. Naj povem, da s sušo, zaradi pedoloških značilnosti območja, načeloma nimamo težav, pogosto pa se pojavljajo pozebe. Zaradi konstantnega vetra, ki povzroča še nižje temperature, si oroševanja nasadov ne moremo privoščiti, vemo pa, da se v tujini v nasadih že pojavljajo sončni paneli, s katerimi rešujemo več težav: točo, sočne opekline dreves, pozebo, hkrati pa proizvajamo tudi električno energijo. Če bo le mogoče in bo to dovoljevala zakonodaja, torej, da ne bo potrebnega gradbenega dovoljenja, bomo nasade pokrili s fotovoltaiko.”

Sobivanje kmetijstva in energetike poznajo v tujini

Po poročanju energetske tržnice SunContract, se je tako imenovana agrovoltaika v zadnjih letih po svetu močno razširila. Po oceni Fraunhofer inštituta je narasla iz približno 5 MW leta 2012 na 14 GW leta 2021. Takšna širitev je posledica državnih spodbud na Japonskem, Kitajskem, v Franciji, ZDA in Južni Koreji, ki načrtuje izgradnjo 100.000 agrovoltaičnih naprav na kmetijah predvsem z namenom zaustavitve izseljevanja prebivalstva iz podeželja. V ZDA agrovoltaiko uporabljajo v Arizoni, Koloradu, Indiani, Oregonu in Massachusettsu. V Grčiji, kot poroča suncontract.org, pod paneli rastejo aromatične rastline in cvetje, v Španiji artičoke in brokoli, v Belgiji sladkorna pesa in hruške, v Franciji je v kraju Tresserre do zdaj največja naprava z moduli v vinogradu, v Nemčiji pridelujejo pod paneli jagodičevje (borovnice in maline), sadno drevje (predvsem jabolka), krompir in druge poljščine.

Sun’Agri

Agrovoltaične naprave namreč rastlinam zagotavljajo delno osenčenje pred močnimi sončnimi žarki, ščitijo jih pred zmrzaljo, izsušitvijo, ohranjajo vlago v tleh in poskrbijo za protitočno zaščito. S paneli je mogoče regulirati tudi osvetlitev rastlin.