V Selnici ob Dravi namerava mariborsko komunalno podjetje Snaga postaviti pilotno napravo za predelavo biološko razgradljivih odpadkov v okviru projekta Urban Soil 4 Food, a del tamkajšnjih prebivalcev temu nasprotuje. Zaradi tega se je lani oblikovala Civilna iniciativa ZA Selnico, ki s podpisi 550 občanov zahteva, da občina odstopi od tega dogovora. Prepričani so, da javnost o tem projektu ni bila ustrezno obveščena, zato tudi ne verjamejo navedbam o njegovi začasnosti in neškodljivosti za okolje.

Selniška županja Vlasta Krmelj nam je pojasnila, da je bilo v občinskem prostorskem načrtu že v letih 2015, 2016 in 2017 določeno, da se na delu zemljišča v Spodnji Selnici dovoljuje začasna postavitev bioplinarn in kompostarn, civilna iniciativa pa meni, da to v ta prostor ne sodi. Snaga je za objekt pri upravni enoti vložila gradbeno dovoljenje, predstavniki civilne iniciative pa so se po županjinih besedah obrnili na občinsko upravo: »Mi smo jim razložili, da so bili vsi postopki dorečeni že v letu 2017, ko je bil prostorski načrt tudi javno objavljen in takrat ni imel nihče nobene pripombe. Naš občinski svet v zdajšnji sestavi je leta 2019 dovolil le nekaj manjših odstopanj glede velikosti objekta.« Vlasta Krmelj nadaljuje, da so se s predstavniki civilne iniciative večkrat pogovarjali in pri tem ugotovili, da ljudje ne poznajo podrobnosti projekta: »Mislijo, da bo tam velika bioplinarna, en velik energetski objekt, kot jih na primer najdemo v Prekmurju. Občina, Snaga in lastnik zemljišča smo zato predstavnike civilne pobude seznanili, da gre za začasni, manjši objekt.«

Vlasta Krmelj: Občinski prostorski načrt že spreminjamo

Predstavniki civilne iniciative so nato na občinsko upravo kljub temu posredovali uradno zahtevo, da tovrstnega objekta v občini ne želijo. Občinski svet je o tem prvič razpravljal decembra.

V prihodnje nihče več ne bo mogel vložiti niti začasnega gradbenega dovoljenja za bioplinarno ali kompostarno.

“Civilna iniciativa ima dve zahtevi; prva je, da se objekt na tej lokaciji ne postavi oziroma da je elaborat o tem nepravilen, druga pa se nanaša na odpravo 111. člena v občinskem prostorskem načrtu, s čimer dolgoročno več ne bi dovoljevali kompostarn in bioplinarn na območju občine. To smo seveda takoj sprejeli in že spreminjamo občinski prostorski načrt. V prihodnje nihče več ne bo mogel vložiti niti začasnega gradbenega dovoljenja za bioplinarno ali kompostarno.”

Občinski svet in občina ne moreta onemogočiti gradnje

Županja nadaljuje: “Glede prve zahteve pa smo ugotovili, da občinski svet sploh ni pristojen, da o tem odloča, občina ni niti stranka v postopku. Ta njihova zahteva bo 11. februarja tudi obravnavana na občinskem svetu in takrat se bodo svetniki tudi seznanili s tem, da niso pristojni za odločanje o tej zadevi.”

V občinski upravi smo sicer pregledali vse prostorske akte in postopke, ki jih je občina že pred leti peljala, in ugotovili, da ni občina naredila nobene napake.

Civilna iniciativa ima, kot pravi Vlasta Krmelj, še vedno vse možnosti, da na upravni enoti, kjer so bo izdalo gradbeno dovoljenje, izkoristi vsa razpoložljiva sredstva (pritožbe, predloge) in izpodbija gradbeno dovoljenje. “Zdaj civilna iniciativa ni čisto zadovoljna s tem, da občina za to nima pristojnosti. V občinski upravi smo sicer pregledali vse prostorske akte in postopke, ki jih je občina že pred leti peljala, in ugotovili, da ni občina naredila nobene napake. Da so dokumenti, ki so bili na občini pripravljeni od leta 2015 naprej, brez strokovnih in procesnih napak.”

Krmeljeva prepričana, da bo izvajanje projekta potrebno natančno nadzirati

Na vprašanje, ali na občini podpirajo ta projekt, Krmljeva odgovarja: “Snaga je tudi naše podjetje in dela neke razvojne projekte. Menim, da je potrebno omogočiti razvoj. Po eni strani sem bila vesela civilne iniciative, ki je trdila, da moramo projekt natančno preveriti. Imeli smo celo dogovor, da bi vzpostavili nadzorni odbor, ki bi ga sestavljali občani, svetniki, občinska uprava, in s katerim bi projekt redno nadzirali.

Se pa strinjam, da investitorja, če bo pridobil gradbeno dovoljenje, natančno nadziramo, da bo delal v skladu z zakonodajo (da ne bo vplivov na okolje, da ne bo smradu, da bodo na tej lokaciji samo tri leta in podobno, …)”

Povedala pa sem jim, da se s projektom sama ne morem strinjat ali ga zavračat, saj je bilo investitorju z vsemi dokumenti dano, da lahko zaprosi za gradbeno dovoljenje. To zdaj ni več v naši domeni, da se opredeljujemo do projekta. Se pa strinjam, da investitorja, če bo pridobil gradbeno dovoljenje, natančno nadziramo, da bo delal v skladu z zakonodajo (da ne bo vplivov na okolje, da ne bo smradu, da bodo na tej lokaciji samo tri leta in podobno, …)”

Snaga: Gre za manjšo učno napravo, s katero bodo preučili možnosti predelave biološko razgradljivih odpadkov

Stavbna pravica je bila podeljena Snagi lani na zasebnem zemljišču v velikosti 3200 kvadratnih metrov v Spodnji Selnici – na območju gramoznice, medtem ko naj bi površina samega objekta, po napovedih montažnega industrijskega šotora, znašala 700 kvadratnih metrov.  V Snagi poudarjajo, da gre za manjšo učno napravo, s katero bodo preučili možnosti predelave biološko razgradljivih odpadkov, predvsem lesnih ostankov, v material, s katerim bi lahko sanirali degradirano območje, na katerem se bo ta naprava nahajala. Vanjo naj bi prihajalo največ 900 kilogramov odpadkov na dan oziroma 333 ton letno. “Gre za minimalne količine, ki bodo ob pobiranju bioloških odpadkov v občini prepeljani na to lokacijo, nekje ena traktorska prikolica na teden,” so zapisali v gradivu za sejo občinskega sveta.

Gre za manjšo učno napravo, s katero bodo preučili možnosti predelave biološko razgradljivih odpadkov, predvsem lesnih ostankov, v material, s katerim bi lahko sanirali degradirano območje, na katerem se bo ta naprava nahajala.

Poudarili so, da bo naprava delovala največ tri leta, “zato tudi ni možno izvajanje dejavnosti, ki bi lahko škodljivo vplivale na okolje”. “Izpostavljeni dvomi glede hrupa, smradu in povečanega prometa so sicer upravičeni, a je treba poudariti, da je zaradi stroge okoljske zakonodaje potrebno ob postavitvi in delovanju naprave poskrbeti za številne ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje,” so navedli.

Za dodatna pojasnila smo se obrnil na Snago. Na naša vprašanja je odgovarjal dr. Dejan Pukšič iz Javnega Holdinga Maribor:

Kako daleč so trenutni postopki na upravni enoti glede pridobitve gradbenega dovoljenja?

Postopek je v teku. S strani nevladne organizacije Alpe Adria Green je bila podana pritožba zoper sklep uprave enote, s katerim je ta zavrnila udeležbo nevladni organizaciji v postopku, saj ta ni izkazala pravnega interesa, prav tako ni podala utemeljenih strokovnih podlag, s katerimi bi izkazovala upravičenost do udeležbe v postopku. Pritožbo trenutno obravnava pristojno ministrstvo.

S katerimi ukrepi boste pri delovanju naprave preprečevali oziroma zmanjševali škodljive vplive na okolje?

Pilotna naprava bo postavljena na vsega 700 m2, v zaprtem industrijskem šotoru. Vse naprave, ki bodo delovale znotraj šotora, so zaprtega tipa, s čimer se preprečuje negativne vplive na okolje. Prav tako bo urejeno ustrezno prezračevanje s kemičnim filtrom, ki še dodatno preprečuje emisije v okolje.

Vse naprave, ki bodo delovale znotraj šotora, so zaprtega tipa, s čimer se preprečuje negativne vplive na okolje. Prav tako bo urejeno ustrezno prezračevanje s kemičnim filtrom, ki še dodatno preprečuje emisije v okolje

Poudariti pa velja, da gre za predelavo odpadkov v skupni količini cca 300 ton letno, kar predstavlja 2,5 % vseh zbrani bioloških odpadkov na območju, kjer Snaga izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov. Že same količine, ki bodo obdelane, izkazujejo minimalne vplive na okolje, če ti sploh bodo.

Kako bo z monitoringom?

Glede na to, da je treba za obratovanje pilotne naprave pridobiti tudi okoljevarstveno dovoljenje, bo le-to določilo tudi dinamiko in vrsto monitoringov, ki jih bomo morali izvajati.

Shema postavitve pilotne naprave

Civilna iniciativa: To ni nikakršen pilotni projekt, saj je tehnologija za kompostiranje že dolgo osvojena

V civilni iniciativi pa vztrajajo: “Nobeden od naštetih tehnoloških postopkov ni nov, niti se ne uporablja kakšna nepoznana metoda ali tehnika, ki je pred tem še ni bilo v tovrstnem procesu.

To ni nikakršen pilotni projekt, saj je tehnologija za kompostiranje že dolgo osvojena.

To ni nikakršen pilotni projekt, saj je tehnologija za kompostiranje že dolgo osvojena. Elaborat, ki je bil narejen za lokacijsko preveritev, je zlagan in zakonsko nesprejemljiv,” je za časnik Večer povedal predstavnik iniciative Franc Kit.

Kako v Snagi odgovarjajo na trditve civilne iniciative, da ne gre za nikakršen pilotni projekt?

Pilotna naprava je sestavljena iz več naprav (ne samo kompostiranja), tj. naprave za suho fermentacijo, naprave za kompostiranje in pirolizo. Sam tehnološki proces je pilotni, raziskovalni, saj bodo vse naprave medsebojno povezane oz. se med seboj povezujejo, dopolnjujejo procesi predelave odpadkov.

Sam tehnološki proces je pilotni, raziskovalni, saj bodo vse naprave medsebojno povezane oz. se med seboj povezujejo, dopolnjujejo procesi predelave odpadkov.

Naprave so tudi samooskrbne, kar pomeni, da energijo, ki se proizvede, piroliza porabi za postopke suhe fermentacije in kompostiranja. Hkrati bo naprava omogočila proizvodnjo komposta kot produkta celotnega procesa, ki bo primeren za nadaljnjo proizvodnjo zemljine po predpisani recepturi. Slednja se bo uporabila za sanacijo degradiranega območja. Raziskovalnost oz. inovativnost je prepoznala tudi iniciativa Urban Innovative Action in tako odobrila financiranje iz EU-sredstev.