V Selnici ob Dravi namerava mariborsko komunalno podjetje Snaga postaviti pilotno napravo za predelavo biološko razgradljivih odpadkov v okviru projekta Urban Soil 4 Food, a del tamkajšnjih prebivalcev temu nasprotuje. Njihovim pomislekom je v četrtek prisluhnil tudi občinski svet.

Vir: FB podjetja Snaga

“Občinski svetniki so se seznanili z zadevo in občinska uprava se bo skupaj z lastnikom in civilno iniciativo ponovno pogovorila, kako naprej,” je po seji za STA povedala županja občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj. Prepričana je, da je to najboljša možnost, da najdejo “neko skupno rešitev“.
Stavbna pravica je bila podeljena Snagi lani na zasebnem zemljišču v velikosti 3200 kvadratnih metrov v Spodnji Selnici, medtem ko naj bi površina samega objekta, po napovedih montažnega industrijskega šotora, znašala 700 kvadratnih metrov. Umestitev objekta v prostor je bila predvidena že z občinskim prostorskim načrtom v letu 2017, a izključno za ravnanje z nenevarnimi odpadki, zdaj pa projekt čaka na gradbeno dovoljenje.

Civilna iniciativa zahteva, da občina odstopi od dogovora

Zaradi tega se je letos oblikovala Civilna iniciativa ZA Selnico, ki s podpisi 550 občanov zahteva, da občina odstopi od tega dogovora. Prepričani so, da javnost o tem projektu ni bila ustrezno obveščena, zato tudi ne verjamejo navedbam o njegovi začasnosti in neškodljivosti za okolje.

Snaga: Gre za manjšo učno napravo

V Snagi poudarjajo, da gre za manjšo učno napravo, s katero bodo preučili možnosti predelave biološko razgradljivih odpadkov, predvsem lesnih ostankov, v material, s katerim bi lahko sanirali degradirano območje, na katerem se bo ta naprava nahajala. Vanjo naj bi prihajalo največ 900 kilogramov odpadkov na dan oziroma 333 ton letno. “Gre za minimalne količine, ki bodo ob pobiranju bioloških odpadkov v občini prepeljani na to lokacijo, nekje ena traktorska prikolica na teden,” so zapisali v gradivu za četrtkovo sejo občinskega sveta.

Poudarili so, da bo naprava delovala največ tri leta, “zato tudi ni možno izvajanje dejavnosti, ki bi lahko škodljivo vplivale na okolje”. “Izpostavljeni dvomi glede hrupa, smradu in povečanega prometa so sicer upravičeni, a je treba poudariti, da je zaradi stroge okoljske zakonodaje potrebno ob postavitvi in delovanju naprave poskrbeti za številne ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje,” so navedli.

Izpostavljeni dvomi glede hrupa, smradu in povečanega prometa so sicer upravičeni, a je treba poudariti, da je zaradi stroge okoljske zakonodaje potrebno ob postavitvi in delovanju naprave poskrbeti za številne ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje.

V civilni iniciativi pa vztrajajo, da o gradnji “bioplinarne in kompostarne” v lokalnih novicah doslej ni bilo niti stavka, kar nakazuje, da jim je bil projekt “namerno zamolčan”. “Nobeden od naštetih tehnoloških postopkov ni nov, niti se ne uporablja kakšna nepoznana metoda ali tehnika, ki je pred tem še ni bilo v tovrstnem procesu. To ni nikakršen pilotni projekt, saj je tehnologija za kompostiranje že dolgo osvojena,” so sporočili.

“Če bi šlo za nek pošten projekt in bi investitor stopil do nas ter razložil, za kaj gre, bi verjetno reagirali drugače. V tem primeru pa sta županja in občinska uprava zaobšli zakon o upravnem postopku, prizadetih namreč o projektu niso obvestili, zaobšli pa so tudi zakon o prostorskem načrtovanju. Elaborat, ki je bil narejen za lokacijsko preveritev, je zlagan in zakonsko nesprejemljiv,” je pred dnevi za časnik Večer povedal predstavnik iniciative Franc Kit.

Če bi šlo za nek pošten projekt in bi investitor stopil do nas ter razložil, za kaj gre, bi verjetno reagirali drugače.

Postavitev naprave je del projekta Urban Soil 4 Food, ki ga izvaja mariborski Inštitut Wcycle s ciljem razvoja uporabe odpadkov za uporabne zemljine. Najprej so jo nameravali postaviti na odlagališču odpadkov v Dogošah pri Mariboru. A so nato po pisanju Večera pridobili drug evropski projekt, za katerega je zemljišče v Dogošah primernejše, za oba pa ni prostora.