Mestna občina (MO) Maribor je v letu 2022 na takratno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podala vlogo za brezplačni prenos Račjega dvora in kasneje posredovala tudi dopolnitev vloge. Postopek prenosa še ni končan, saj je za dokončanje potrebno medresorsko usklajevanje. Je pa Umetnostna galerija Maribor v okviru projekta reCITYing pred časom razpisala poziv za umetniške projekte oz. intervencije na presečišču vizualne umetnosti in arhitekture. Rok za oddajo projektov je bil 9.3.2025.

ReCITYing je projekt, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije

Kot je UGM zapisala na spletni strani, je poslanstvo projekta spodbujanje regeneracije mestnih prostorov, ki so zaprti, nedosegljivi za javnost ali niso uporabljeni ter spreminjanje prostorov v kulturne inkubatorje in umetniške laboratorije, odprte za mesto in prebivalce. V okviru projekta želijo izkoristiti ustvarjalne potenciale arhitekture in umetnosti za ozaveščanje in spodbujanje socialne vključenosti, dostopnosti in trajnostne rabe.

Projekt reCITYing je namenjen mladim ustvarjalcem in strokovnjakom s področij vizualne umetnosti, arhitekture ter oblikovanja in vzpostavlja platformo za mreženje in izmenjavo praks začasne ponovne rabe, da bi tako pregledno opredelili princip soustvarjanja prostorov z vidika evropske perspektive. 

Pomembna je kvaliteta in vpetost v prostor

[[image_2_article_75131]]

Kot nam pojasnijo, je UGM partnerica evropskega projekta RE-CITYing - projekta večletnega sodelovanja petih institucij iz Barcelone, Genove, Hannovra, Montpellierja in Maribora. Dodajo tudi, da bo umetniške intervencije ocenjevala mednarodna žirija in bo temeljila na kvaliteti in zanimivosti projekta, izvedljivosti ter vpetosti v prostor.

Pri tem je potrebno poudariti, da gre pri intervencijah za začasne posege v prostor, tako da UGM načrtov za dolgoročno revitalizacijo prostora nima. "UGM bo izvedla projekte skupaj z izbranimi umetniki/ustvarjalci in sicer oktobra letos, ko napovedujemo tudi zanimiv javni program srečanj, pogovorov, vodstev in druženj," pojasnijo. Oktobra letos se bodo tako odvijale različne aktivnosti, od  umetniških intervencij, pogovorov, do srečanj - ki bodo namenjene nagovoru širše javnosti.

Pri oživljanju Račjega dvora je ogromno izzivov

V nadaljevanju izpostavijo, da so prejeli 10 predlogov, kar je nekoliko manj, kot so pričakovali. Čas za oddajo predlogov so prav zaradi tega podaljšali za teden dni. "Smo pa veseli, da so se na poziv odzvali številni mladi ustvarjalci, ki jih še ne poznamo," še dodajo.

Ob tem poudarijo, da je izzivov pri oživljanju Račjega dvora veliko in presegajo cilje in izzive omenjenega projekta: "Mi želimo na lokacijo, ki je 30 let izpraznjena vseh vsebin, opozoriti z umetniško intervencijo in povabiti vse deležnike k dialogu in izmenjavi idej."

Mestna občina Maribor izkazuje interes za prenos objekta v svojo last

Na Mestni občini Maribor medtem poudarjajo, da že desetletja izkazujejo interes za prenos nekaterih zemljišč in objektov s statusom kulturne dediščine in kulturnih spomenikov lokalnega ter državnega pomena v svojo last. Med ključnimi se za razvoj območja MO Maribor prepoznava tudi dvorec Račji dvor, kulturni spomenik državnega pomena, za katerega se izkazuje resno namero za oživitev in gospodarsko ohranjanje kulturne dediščine.

"Primarni cilj predmetne investicije je brezplačna pridobitev objekta v last in revitalizacija zdaj propadajočega objekta in njegove okolice," dodajo.

[[image_3_article_75131]]

Kako bi objekt revitalizirali?

MO Maribor želi v objektu urediti stičišče kulturnih, enoloških in mestotvornih vsebin v katerem bi izvajala edukativne in izobraževalne vsebine ohranjanja kulturne dediščine z muzejskimi vsebinami, enološke vsebine, turistično-gostinsko ponudbo v povezavi z vinogradniško-kletarsko ponudbo, promocijo sonaravnega urbanega kmetijstva, naravovarstvene vsebine, protokolarne in javne prireditve in dogodke s kulturnimi vsebinami, ter rekreativno športne vsebine, kot izhodiščna točka za kolesarjenje, pohodništvo in konjeništvo.

Pojasnijo tudi, da bo MO Maribor s pridobitvijo dvorca v svojo last z izvedbo nujnih sanacijskih in vzdrževalnih del v prvi vrsti ustavila nadaljnje propadanje objekta, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena, v zavesti prebivalcev mesta pa predstavlja izjemno kulturno in zgodovinsko dediščino.

"MO Maribor bo poiskala najprimernejše modele financiranja in takšne načine uporabe finančnih virov (proračunska sredstva MOM, nacionalni, mednarodni projekti, javno-zasebna partnerstva, alternativni viri idr.), ki bodo kar najučinkoviteje podprli doseganje skupnostnih ciljev."

Pomembna lokacija

Dvorec nekdanjega večjega vinogradniškega posestva Benediktinske opatije izvira iz 17. stoletja. V njegovi okolici so vrtne in parkovne površine, polja in vinogradi. Nahaja se v neposredni bližini Kalvarije, 375 metrov visokega mestnega griča, do katerega vodi božja pot, ki so jo leta 1683 Mariborčani uredili v zahvalo za konec epidemije kuge, ki je 'tolkla' po mestu. Na vrhu griča so zgradili cerkvico sv. Barbare in Rozalije in prav to je danes ena najlepših razglednih točk.

Kot pojasnijo na občini, so številne sprehajalne poti v neposredni bližini, ki se navezujejo na gozdne poti v zaledju in mestno infrastrukturo, izredno pomembne z vidika rekreacijske funkcije območja. Pri tem pa ne gre le za potek in dolžino poti, ampak za njihovo doživljanje. Sprehajalci so danes na njih lahko v stiku z naravo nedaleč od mestnega središča, njihov potek in raba območja pa nudita razglede na mesto, Dravsko dolino in Pohorje.

[[image_1_article_75131]]

Račje se prvič omenja leta 1200

Leta 1279 je Nemški viteški red dvorec s pripadajočo posestjo, predvsem vinogradi, prodal benediktinskemu samostanu v Admontu, ki je ostal lastnik dvorca vse do sredine 20. stoletja. Dvorec Račji dvor po svoji današnji arhitekturi ne sodi več v srednji vek. Jedro dvorca predstavlja njegov vzhodni trakt iz 17. stoletja. S prizidavo severnega in zahodnega trakta so sklenili podobo dvorca, ki čudovito dopolnjuje podobo prehoda iz Mariborskih goric proti Kobanskemu. Leži v ravnini na zahodnem robu mesta Maribora pod obronki gričevnatega sveta, zasajenega z vinogradi.

Do leta 1937 je pripadal benediktinskemu samostanu iz Admonta, ki je imel v teh krajih veliko posesti, predvsem vinograde.

Dvorec je zavarovan in razglašen za kulturni spomenik državnega pomena

Enonadstropni dvor sestavljajo štirje trakti, ki obdajajo notranje pravokotno dvorišče. Gradbeno jedro predstavlja vzhodni trakt iz 17. stoletja s križno obokano vinsko kletjo. V prvi polovici 18. stoletja je bil prizidan južni, v drugi pa še zahodni gospodarski trakt. Takrat je dvor dobil poznobaročno, klasicistično podobo. O tej fazi priča grb z letnico 1778 v timpanonu južne fasade. Veliko leseno prešo so postavili sredi 19. stoletja, v drugi polovici 19. stoletja pa so pozidali še severni trakt.

Dvorec je z odlokom zavarovan in razglašen za kulturni spomenik državnega pomena (EŠD: 6281).

(Starejši) Mariborčani pa lokacijo poznajo predvsem po slastni hrani v obokanih prostorih pritličja (kuhane krače), ki so jih svojčas ponujali v tukajšnji gostilni, preden je z današnjo neizrazito vsebino izgubil svojo prepoznavnost.