Saša Arsenovič se približuje koncu drugega mandata kot župan mesta Maribor, ki je v zadnjih letih doživel vidno preobrazbo. Kar nekaj projektov je bodisi tik pred zaključkom ali pa še vedno ostajajo eni izmed ključnih ciljev župana, ki ne želi razmišljati kratkoročno, temveč želi postaviti temelje za mesto, kamor bodo ljudje želeli priti živeti in si tukaj zgraditi družino.   

V kolikšni meri je Maribor danes blizu vaši viziji mesta in katerih ključnih ciljev vam v dveh mandatih ni uspelo uresničiti?

Ključni cilji mesta Maribor so v prvi vrsti povečanje dodane vrednosti na prebivalca ter povečanje števila prebivalcev. Zelo me veseli, da smo uspeli trend obrniti in povečati število prebivalcev, zato z nestrpnostjo pričakujem nove podatke, saj nas je 4000 več kot na začetku prvega mandata. Ljudje se manj selijo iz mesta, vedno več si jih želi živeti tukaj, seveda pa upamo, da se bo ta trend nadaljeval. Mesto je bistveno lepše, čuti se tudi večja povezanost med vsemi deležniki, saj smo v zadnjih letih uspeli povečati naše zmožnosti in zmogljivosti. Naš trud prepoznavajo tudi druge institucije, ki delujejo v mestu, prav tako pa se pozitiven trend odraža v obiskanosti mesta. Veseli me tudi, da država kaže razumevanje, da je treba slediti decentralizaciji.

Toda kako bi prepričali vlado v bolj enakomeren razvoj regij?

Kljub vsem naporom in prizadevanjem trenutne vlade, ki je dala mestu ogromno, še vedno menim, da nam ni uspelo zagotoviti sistemskih virov, ki bi nam omogočili, da regijo izboljšamo še v večji meri kot doslej. Država ima strategijo kako stanje spremeniti, vendar pa obstaja vprašanje ali obstaja politična volja, to tudi implementirati. Do sedaj je že bilo storjenih nekaj korakov, imamo podpisan sporazum da bo država bolje poskrbela za upravne zadeve, bi si pa želel, da se v akcijskem načrtu bolj jasno opredeli katere institucije, ki niso potrebne za delovanje parlamenta oziroma niso državnotvorne narave, bi lahko preselili ne samo v Maribor, ampak tudi v katero drugo mesto, ki ni Ljubljana. Ne govorimo o vprašanju Maribor proti Ljubljani, temveč o kakovosti bivanja in o tem, da Slovenija s takšnim pristopom ne dosega evropskega povprečja BDP.

Če bi lahko izpostavili, kateri projekti bodo v letu 2026 najbolj izboljšali življenje meščanov?

Naše vodilo je, da je treba približno enakovredno vlagati v vse ključne vidike življenja, zato se razvijamo na vseh področjih. Če gremo po segmentih, na področju zdravstva se gradi Zdravstvena postaja Tezno, vzpostavili bomo center za demenco, v neposredni bližini bo verjetno stal tudi del paliativne oskrbe Hospic. Zelo ponosen sem tudi na Javni zavod Mariborske lekarne, ki je uspel razširiti mrežo in znatno povečati prihodke. Na segmentu komunale nam manjka biokompostarna in energijska izraba odpadkov, se pa v tej smeri že delajo premiki. Enako velja na področju mobilnosti, saj smo pred kratkim postali lastniki železniškega trikotnika, prav tako se vztrajno širi mreža MBajk, imamo že 40 postaj.

Zelo me veselijo tudi premiki na energetiki, prav tako pa je veliko pozornosti bilo namenjeno tudi zelenim površinam, kot vidite na primerih Kalvarije in Piramide, po zaslugi predsednika vlade bo lahko zaživel Račji dvor, omenil pa bi tudi park ob Pekrskem potoku, ki bo v tistem delu mesta zelo podoben mestnemu parku. Uspelo nam je tudi odkupiti blagovno znamko Florina, ki bo vidna že v tem letu. Pospešeno pa razvijamo tudi Šport 365, saj bo Marprom, po zaslugi letošnje zime, lahko s svojimi viri razvijal celoletni turizem. Pospešeno gremo tudi v digitalizacijo, saj želimo podobno kot je v Ljubljani Urbana, spraviti vse na enotno aplikacijo, kjer bodo storitve na enem mestu, omogočena pa bo tudi bistveno lažja komunikacija.

Center Rotovž je trenutno največji projekt v mestu, pa nas zanima, kaj konkretno bo prinesel meščanom, katere storitve bodo predstavljale dodano vrednost in kdaj se lahko nadejamo otvoritvi?

V projekt Centra Rotovža smo šli odločno, zahvalil pa bi se predvsem vsem ministrom in sekretarjem, ki so omogočili, da je to postal evropski projekt.

"Center Rotovž je največja investicija v kulturo v samostojni Sloveniji, zato je prav, da je v Mariboru, saj knjižnica pomeni znanje, naš jezik in priložnost za integracijo in srečevanje vseh, ki v mesto prihajajo."

Mestni kino ne bo tradicionalni kino, saj bo služil spoznavanju naše kulture in svetovne umetnosti, istočasno pa bo izobraževal naše otroke z avdiovizualno zgodbo. Center Rotovž bo odprta platforma za delo in ustvarjanje, tudi iz prostorskega vidika pa bo institucija odprta v vse štiri smeri mesta in je v bližini vseh ostalih pomembnih institucij, vse bo na nek način povezano. Prav iz tega razloga vidim Rotovž kot center kreativnosti, umetnosti in prostor za vse generacije. Datum otvoritve v tem trenutku ni toliko pomemben kot to, da bomo mi do tistega trenutka pripravljeni, veliko pa bo odvisno tudi od različnih izzivov med samo gradnjo. Do konca leta vseeno upam, da bo.

V zadnjih letih so se omenjali tudi drugi večji projekti, ki pa še niso zaživeli. Kateri od projektov kot so denimo sežigalnica, predor ali revitalizacija Melja, je trenutno najbolj aktualen?

Pri vseh treh je potrebno upoštevati vse nujne postopke, prav tako pa vključevati javnost in njihovo podporo. Na področju energijske izrabe odpadkov smo zadostili vsem strogim zahtevam Evropske unije in naše zakonodaje, s tem objektom pa bi prispevali k naši samooskrbi in samozadostnosti. Ker bi s takim objektom potekalo vse bolj pospešeno, bi lahko zgradili vročevod, ki bi omogočal nižjo in bolj predvidljivo ceno. Težava je tudi v tem, da iz odpadkov trenutno ne proizvajamo elektrike, ki jo potrebujemo. Uredili smo vprašanje lastništva vseh potrebnih zemljišč, selitev Snage pa bi odprla nove razvojne priložnosti na področju med Europarkom in Nasipno ulico.

Kako daleč pa je izgradnja predora?

Predor je strateški projekt, ki je praktično nuja, zato tudi pričakujem odziv države na to, saj nam mora zagotoviti obroč okoli mesta, ki ga trenutno nimamo. Dokazali smo, da gre za strateški projekt, ki bi rešil najbolj naseljen del mesta, kjer so vse pomembne kulturne, izobraževalne in športne ustanove.

"Zaveza države je, da izboljšajo mesta za življenje občanov in mi sledimo tej politiki, saj smo razbremenili mesto avtomobilskega prometa, vsi trgi in uličice pa so sedaj, ko ni več toliko avtov, polni in predstavljajo prostor, ki ga lahko uporabljajo pešci in kolesarji."

Ob naštetih projektih bi omenil še podvoz Ledina, ki je podpora gospodarstvu in sem žalosten, da se zadeva še ne razvija kot bi se morala. Podvoz je namreč glede na novo sprejet OPN za preboj Pariške komune ključen, da se bodo povezala gosto naseljena področja brez da bi zato morali peljati v center mesta, kamor sploh niste bili namenjeni.   

Cilj je ohraniti znanje naših diplomantov v mestu

Revitalizacija Melja je priložnost, da ohranimo znanje, ki ga pridobijo prebivalci na naših univerzah v mestu in da umestimo potrebe gospodarstva v nov prostor, na katerem bi bilo na voljo vse, od vrtca, šole, knjižnice, trgovin in seveda delovna mesta. Vse je povezano z našo stanovanjsko in celostno prometno strategijo, ter institucijami znanja, velik korak naprej pa bo narejen ob dogovoru z državo v zvezi s Tekstilnim inštitutom. Mi smo razliko od te hiše že kupili od Monetica, od tam dalje pa bomo lahko naredili podporno okolje, ki bo komplementarno z drugim podpornim okoljem, ki ga razvijamo na razvojni agenciji Kreativni park Drava.

Na kratko, želimo ustvariti mesto znanja, s ciljem da bi zadržali znanje diplomantov v mestu, to pa lahko gradimo na temeljih neposredne železniške povezave na našem vzhodnem delu mesta.

Ob prenovi prostorov železniške postaje, smo slišali od predstavnika vlade, da Maribor na letališču ne more pričakovati potniškega prometa, predvsem zaradi pomanjkanja interesa s strani letalskih družb. Se strinjate s tezo, da mora Letališče Maribor ubrati drugačno strategijo?

Ko nekdo reče, da Maribor nečesa ne zmore, me to spravi v slabo voljo. Dejstva namreč kažejo, da tudi brez letališča, Maribor beleži porast turistov. Podatki vseh bližnjih letališč izkazujejo rast potnikov, kar pomeni, da mora država tukaj opraviti svoj del. Seveda letališče ni samo potniški promet, je lahko tudi kaj drugega, vendar pa je tukaj potreben strateški premik in tehten razmislek, kaj bi z letališčem lahko vse dosegli. Letališče že imamo zgrajeno in ima velik potencial, ljudje bi lahko prišli sem zaradi posla, turizma, tudi logistike. Je pa seveda prvi pogoj, da letališče prične delati, šele nato se lahko pogovarjamo o tem, kakšen promet bi bil primeren ali ne. Če se da to narediti v drugi regiji, kljub temu, da nimamo več lastnega letalskega prevoznika, potem bi lahko to razvili tudi tukaj in s tem pomagali tudi denimo Pomurju ali pa Koroški.

Večje prometne spremembe v mestu Maribor vedno sprožajo nekakšen odpor med občani. Ali menite, da bi občani mesta morali bolj zaupati stroki?

Spremembam že po naravi nismo najbolj naklonjeni, tukaj Mariborčani nismo nič drugačni od drugih. Me pa vseeno veseli, ko lahko govorimo o pozitivnih rezultatih teh sprememb, kot so več prometa na javnem potniškem prevozu, boljši avtobusi, več souporabe vozil, pred nami je tudi vključitev vseh vrst mobilnosti v železniški trikotnik, ki bo dobil ogromno novih vsebin, ne samo parkiranja. Izpostavil bi križišče na Titovi cesti, kjer smo v enem mesecu, kljub slabim vremenskim razmeram, zabeležili skoraj 52.000 prehodov, obenem pa ni bilo prometnih zamaškov, kakršni so se napovedovali.

Odzvali smo se na potrebe ljudi, poskrbeli za njihovo varnost, istočasno pa smo omogočili lažje prehajanje med lokacijami in še privarčevali, ker nismo gradili nepotrebnega nadhoda.

V drugem mandatu ste se odločili za namestitev radarja, ki kroži na treh lokacijah. Kako bi ocenili vašo potezo?

Radarji so bili že v preteklosti nekaj normalnega in so sedaj spet postali nekaj normalnega. Zahvaljujem se vsem, ki so to odločitev podpirali in se zavedali,  da imaš na eni strani korenček, na drugi strani pa palico, tako pač funkcioniramo. Po uvedbi radarja so se znižale povprečne hitrosti v mestu, znižalo se je število višjih prekoračitev in znižale so se hitrosti pri večjih prekoračitvah. Veseli me, da smo se vsi malenkost umirili, z zniževanjem hitrosti pa tudi prispevamo k večji enakopravnosti kolesarjev in pešcev, ter tudi ostalih, ki jih želimo spraviti v druge oblike mobilnosti.

Ker je zgodba z radarji zaradi zgoraj naštetih razlogov uspešna, lahko pričakujemo postavitev škatel na preostalih trinajstih lokacijah?

Ne bomo delali revolucije, temveč bomo sledili evoluciji skladno s tem, kar bodo predlagale strokovne službe ali univerza.

Kako pa odgovarjate na očitke opozicije, da radar na teh lokacijah ni ustavil divjanja drugod po mestu?

Če je temu tako, potem si opozicija želi še več radarjev kot jaz.

Kam pa bo namenjen denar zbran od pobranih kazni, že imate idejo kam s tem presežkom?

Ta denar gre v integralni proračun, kar pomeni, da ga bomo lahko namenili za vrtce, dvoredne drevorede, morda tudi za preplastitve. Glede na to, da bi ob slednjemu predlogu lahko nekdo prišel na idejo, da bomo to storili zato, da bomo pobirali še več denarja, menim da bo ta denar raje šel za drevesa. 

Obstaja vedno več pobud, da mora Maribor dobiti več garažnih hiš, kar pa je morda v nasprotju z idejo o zmanjšanju prometa v mestu. Kako vi gledate na to?

Jaz si predstavljam mesto za 5 do 10 let naprej in globoko verjamem, da nas bo vedno več. Torej če bo več prebivalcev, je za pričakovati, da bo tudi več avtomobilov. Tudi jaz si ne želim, da bi se mi avtom odpovedali, moramo pa poskrbeti za to, da bodo te garažne hiše postale mobilnostna vozlišča. Zato si želim, da bi nove garažne hiše imele več možnosti za dostop do javnega potniškega prometa, kar velja tako za ljudi, ki pridejo, kakor tudi tiste, ki odhajajo iz mesta. V Mariboru je premalo garažnih hiš, kot dva največja izziva pa bi izpostavil gradnjo garažne hiše pod Ljudskim vrtom ter na Glavnem trgu, ki bi lahko bila podobna zgodba kot na ljubljanskem Kongresnem trgu, ki je sprožila razvoj poslovnih dejavnosti.

Po prejemu evropskih sredstev bo velik izziv tudi ureditev Trga Generala Maistra, kjer ne bo več prostora za avtomobile. Posebno pozornost bomo v prihodnje namenili tudi ob gradnji stanovanj, denimo na Razlagovi ali drugod, da ne bomo najprej postavili blokov, nato pa razmišljali o tem, kam postaviti avtomobile.

V primeru, da bo prišlo do gradnje teh garažnih hiš, ali nameravate vzpostaviti javno-zasebno partnerstvo kot v primeru UKC-ja?

Vse, kar bomo zmogli zgraditi, bomo ohranili v lasti mestne občine Maribor iz dveh razlogov. Prvi je ta, da lahko vplivamo na ceno, ki bo sprejemljiva, drugi pa je ta, da garažna hiša vsekakor prinaša določene prihodke, ki ne povzročajo velikih stroškov in lahko potem zbrani denar uporabimo za stvari, ki jih potrebujemo, v okviru holdinga glede urejanja prometa, javnih površin ali česa drugega.

Kako bi ocenili delovanje mestnega sveta in ali ste zadovoljni z delom, ki ste ga opravili v dveh mandatih?

Rezultati kažejo, da smo delali dobro, saj imamo za lani rekordno realizacijo proračuna v višini 170 milijonov evrov.  V nasprotju s tezami nekaterih mestnih svetnikov, nismo šli v stečaj, kvečjemu smo dokazali, da lahko storimo ogromno, saj proračun niso samo številke, ampak realizirani projekti. Dokaz je, da smo ob enakem številu zaposlenih na MOM realizirali proračun v dvakrat večjem obsegu kot županstvo pred nami.

V mestu je več pozitivne energije in vedno več je tistih, ki se zavedajo, da so lahko del rešitve, ne pa del problema. Zato se zahvaljujem vsem strokovnim službam, mestnim svetnikom za njihove predloge in političnim strankam, ki razumejo, da se Maribor mora razvijati, saj je s tem močnejša tudi Slovenija.

Kako pa gledate na opozicijo, ali smatrate da so njihovi predlogi konstruktivni ali destruktivni, po domače povedano, ali imajo tudi oni kdaj prav?

Sigurno imajo tudi oni kdaj prav, bi si pa želel več ukvarjanja z resnimi politikami na področjih, ki tičejo nas vseh. Se pravi, manj ukvarjanja s tem, kaj vse z ekipo bojda delamo narobe - primer so denimo očitki, da razprodajam občinsko premoženje, kar bi lahko razumel, če bi odprodajali nekaj, kar prinaša prihodke ali delovna mesta. Mi s prodajo zemljišča aktiviramo mrtev kapital, ker bo tam sedaj morda stala trgovina, tovarna ali nekaj, kar bo degradirano okolje spremenilo v družbeno korist. Torej govorimo o aktivaciji mrtvega kapitala za stanovanjske ali poslovne gradnje, ne pa o razprodaji. Prav zato se sedaj gradi v Mariboru bistveno več kot pa v preteklosti.

V kakšnem finančnem stanju je mesto Maribor in katere ukrepe vidite kot ključna za prihodnja leta?

Kratkoročno gledano za obdobje dveh do treh let, je Maribor v boljšem finančnem stanju, sploh zaradi prodaje Farmadenta, zaradi možnosti spremembe zakona o zadolževanju, kjer smo šli z 10 na 15 odstotkov, ter tudi zaradi boljše prodaje zemljišč. Srednjeročno pa nimamo rešitve in ne moremo zagotavljati 10-letnega razvoja pri tej podfinanciranosti. Nov Zakon o financiranju občin si je denimo postavil za glavno merilo, koliko denarja uspe občina dobiti razen denarja iz povprečnine, kar pomeni, da bomo zaradi uspešnega dela v bistvu prejeli manj na projektih, kjer velik delež prispeva Evropa. Ta zakon bo vplival tudi na vsaj 50 ostalih občin, saj se bo sofinanciranje države zmanjšalo za projekte, ki so razvojni.

Torej so po vašem mnenju povprečnine še zmeraj premajhne?

Ne po mojem mnenju, temveč po matematičnemu izračunu. Od leta 2018 smo beležili 16 milijonov evrov podfinanciranosti, sedaj smo že preko 30 milijonov. Kljub vsem naporom in dejanjem ministra za finance, pa ostaja dejstvo, da rastejo stroški, plače, luknja pa je vedno večja. 

Če ostanemo pri vladi, ali menite da so posvetili dovolj pozornosti mestu Maribor kot drugemu največjemu mestu v državi?

Nobena vlada nima lahke naloge. Sam sem sedaj že 7 let za krmilom, mandat vlade je 4 leta, na sreči ga je ta vlada izpeljala do konca in nismo imeli predčasnih volitev. Čutim globoko zavedanje pri predsedniku vlade in pri mnogih ministrih, ki so pomagali na več področjih, da nimamo enakovrednega regionalnega razvoja in da je to dolgoročno slabo za Slovenijo.

Maribor še nikoli ni dobil toliko kot v času delovanja te vlade, saj se je začelo ogromno projektov, od zahodne obvoznice, prenove železnice, uspešni smo tudi na razpisih za center za demenco, Zdravstveno postajo Tezno in Rotovž, prav tako pa je bilo opravljenih kar nekaj zamenjav nepremičnin, za katere se trudim že 7 let.  Posluh in razumevanje je prisotno v širšem kontekstu, verjamem pa da so podobno razmišljali tudi o preostalih mestih.

Ali obstaja skrb, da bi menjava vlade lahko ogrozila kak projekt, da se ne bi uresničil?

Upam, da noben ne razmišlja v smeri, da bi komurkoli škodil. Jaz sem vedno odprt za vse, nisem član nobene stranke, zato sem pripravljen vedno sodelovati z vsemi, ki razmišljajo učinkovito in razvojno za vso Slovenijo.

Ali menite, da mariborski poslanci, ki sedijo v Državnem zboru, storijo dovolj za Maribor?

Menim, da bi si, podobno kot mestni svetniki, ki zastopajo interese svoje mestne četrti ali krajevne skupnosti, morali tudi poslanci prizadevati za uravnotežen razvoj Maribora. Poslanci, ki prihajajo iz našega mesta, niso vložili nobenega zakona o Mariboru, degradiranih območjih, ali predloga o zagotavljanju stabilnega financiranja, zato upam, da se bo to spremenilo v naslednjem mandatu.

V mestu Maribor je tudi veliko državne infrastrukture, kot so denimo ceste, mostovi, Piramida. Se vam zdi, da se ponekod stvari v smislu prenove odvijajo prepočasi?

Premiki vsekakor so, kar je vidno denimo na železnici in zahodni obvoznici, bilo pa je premalo vlaganj. Poslušam, da je bilo manj vlaganj zaradi poplav ali Covida, po drugi strani pa pogledamo tri ključne slovenske infrastrukturne projekte, ki so vsi usmerjeni v Ljubljano. Vesel sem, da se končno udejanjajo, kar je prav, vendar dajmo še potem nekaj tudi drugim, denimo naš predor ne bi stal toliko kot urejanje cest okoli Ljubljane. Se pravi, nehote ali hote, generiramo še lažji prehod nekam, namesto da bi ljudje ostali tam, kjer so.

Ali smatrate da je Maribor varno mesto in ali bi morali po vzoru drugih evropskih mest na določenih območjih uvesti videonadzor?

Mislim, da smo še vedno zelo varno mesto, da zelo dobro sodelujemo vsi, ki se s tem ukvarjamo, torej naše službe, redarska in civilna zaščita, tudi gasilci, ki tudi del širšega sistema. Policija ima kadrovske težave, tako kot jih imajo drugi, se pa trudijo. Številke so zaenkrat v redu in je to sigurno ena izmed naših prednosti v primerjavi z drugimi mesti. Ko se ljudje odločajo ali bi živeli v Mariboru, je to definitivno varno mesto, saj se upamo vsi kadarkoli sprehoditi po naših ulicah ali parku. Videonadzor vsekakor podpiram, ker kot preventivni ukrep daje rezultate.

Na koncu še vprašanje, ki ste ga v zadnjem času verjetno že večkrat slišali. Ali ste se že odločili ali boste kandidirali na prihodnjih volitvah?

Rad to delam, čutim mesto, tudi sam sem se dosti naučil. Vidim še dosti stvari, ki jih lahko naredimo, tako da se tudi sam sprašujem ali nadaljevati ali ne. Zaenkrat sem na pozitivni strani za mesto.

Če se boste na koncu odločili za nov mandat, kateri projekt bi postavili na prvo mesto, da se mora uresničiti?

Projekt, ki ga zdaj že zelo pripravljamo, to je pospešena stanovanjska gradnja, tudi z gradnjo občinskih stanovanj, vse skupaj v navezavi z znanjem. Želimo ustvariti podporno okolje kako zadržati v mestu mlade ljudi z delovnimi mesti v kombinaciji s podporo na stanovanjskem področju, torej osredotočanje na prvi dom, družino in delovna mesta.