Letališče Edvarda Rusjana Maribor se že od samega začetka sooča z izzivi in nikoli ni zares zaživelo v polni meri. Kljub ambicioznim načrtom ob izgradnji je vedno ostalo v vlogi sekundarne prometne infrastrukture. V preteklosti so se vrstile različne ideje za oživitev – od prevzema s strani Mestne občine Maribor prek holdinga do zanimanja investitorjev za postavitev delavnic za popravilo letal. Vendar so se ti načrti izkazali za neuspešne.

Sanacija strehe prva prioriteta ministrstva

Nato so lani poleti prišla še neurja s točo, ki so dodobra načela streho potniškega terminala. Kljub temu da je od dogodkov minilo že leto dni, streha še ni sanirana, kar je, po zagotovilih Ministrstva za infrastrukturo, tudi njihova prva prioriteta. Pred nekaj dnevi se je tako zaključilo javno naročilo za izvajalca sanacije strehe na stavbi potniškega terminala. Če bo šlo vse po sreči, se bo sanacija po skoraj enem letu vendarle začela. »Če bo katera izmed ponudb izpolnjevala pogoje in bo izbrana, bi lahko z izvedbo sanacije pričeli avgusta 2025, ob predpostavki, da v postopku ne bo vložen revizijski zahtevek,« pravijo na ministrstvu.

Malo manj optimističen pa je njihov načrt za celovito sanacijo terminala. V mesecu juniju so namreč zavrnili edini dve ponudbi, ki sta prispeli na javno naročilo. »Ker nobena od ponudb ni ustrezala zahtevam, bo ministrstvo postopek ponovilo. Novo javno naročilo bo v kratkem objavljeno na portalu javnih naročil.«

Sprejetje DPN v letu 2027

»Vzporedno so naši napori usmerjeni v čim prejšnji sprejem državnega prostorskega načrta za LJMB, saj ta omogoča potencialnim investitorjem gradnjo, ki jim je v interesu, in je osnova za nadaljnji razvoj letališča,« pojasnjujejo na ministrstvu. In če so še pred dobrim mesecem dni predstavniki države zagotavljali, da bi lahko bil ta po najbolj realni oceni potrjen še v prihodnjem letu, je tokrat odgovor malo drugačen.

MORDA VAS ZANIMA: VIDEO: Prvi premik za mariborsko letališče do konca junija, prihodnje leto še DPN

Na ministrstvu pravijo, da je okvirni časovni načrt za sprejem DPN za Letališče Edvarda Rusjana Maribor sicer pripravljen, a je sprejem sedaj načrtovan v maju 2027 – in še to le, v kolikor bodo »aktivnosti potekale skladno s terminskim planom in bodo usklajevanja z nosilci urejanja prostora izvedena v predvidenem časovnem okvirju«.

Podaljšanje vzletno-pristajalne steze

Kot rečeno, pa je državni načrt tudi pogoj za nadaljnje investicije, med drugim podaljšanje letališke steze. V pripravi so po pojasnilih novelirana izhodišča za pripravo koncepta za zmanjšan obseg prostorskih ureditev na letališču, v okviru katerega se bo preverila dejanska potreba po podaljšanju vzletno-pristajalne steze. »Zaradi zagotovitve skladnosti z mednarodnimi predpisi in standardi s področja letalske varnosti je potrebno urediti varnostno območje vzletno-pristajalne steze, t. i. STRIP in RESA območji, zato je predvidena dodatna utrjena varnostna površina (extension) v dolžini 800 metrov na jugovzhodni strani letališča in dodatna utrjena površina t. i. izletne cone na vzhodni in zahodni strani letališča v širini minimalno 70 metrov glede na obstoječe stanje,« nam pojasnijo pristojni.

Podatek o posegih na parcele in investiciji bo znan, ko bo pripravljen nov DPN. Po sprejemu DPN sledi izdelava podrobnejše projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj in gradnjo, odkupi zemljišč in zatem gradnja. Z vključitvijo potencialnih investitorjev oziroma koncesionarjev na letališču se bo pričel tudi razvoj: »Ministrstvo je naklonjeno kakršnikoli pobudi za oživitev tega letališča, tako za tovorni kot potniški promet oziroma druge podporne dejavnosti, kot je vzdrževanje letal ali usposabljanje pilotov.«

Letališče v upravljanje JHMB?

Mariborsko letališče je do konca leta 2026 v začasnem upravljanju družbe DRI. Do takrat namerava Ministrstvo za infrastrukturo objaviti javni razpis, ki bi letališče v dolgoročno upravljanje dalo najboljšemu ponudniku.

PREBERITE ŠE: Je rešitev za mariborsko letališče Skupina JHMB?

Kot nam je v nedavnem intervjuju povedal direktor Javnega holdinga Maribor Andrej Rihter, ideja o prevzemu letališča ostaja živa. »Osebno ga kot logistik po duši vidim kot izjemno možnost za kargo, vojaške namene in civilno letalstvo, saj je graško letališče v bližini že zelo zasedeno. Ključno vprašanje je, ali je država še vedno zainteresirana za podaljšanje vzletno-pristajalne steze, o čemer se pogovarjamo že 15 let,« pravi Rihter.