Samoorganizirane četrtne skupnosti v Mariboru opozarjajo na številna nepravilna in neučinkovita delovanj javnih podjetij.  Želijo si, da se problemi čim prej uredijo in da podjetja delujejo bolj organizirano in kvalitetneje.
 
Danes so se sestali predstavniki samoorganiziranih četrtnih skupnostih (v nadaljevanju SČS). Osrednja tematika pogovora je bila komunalna politika mesta in delovanje javnih podjetij, ki so povezane z njo.  Na preteklih zborih SŠC so govorili predvsem o visokih stroških v gospodarskih javnih službah, ki so po njihovem mnenju nepotrebni. Govora pa je bilo tudi o ponovnih pritiskih na zvišanje cen komunalnih storitev. Na podlagi zborovanj, so se odločili oblikovati posebno delovno skupino  za komunalo. Ta je pripravila seznam nujnih ukrepov, ki bi jih v občini Maribor bilo potrebno izvesti kljub temu, da je v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja določeno drugače. Glavni namen delovne skupine (DS) je preprečiti zviševanje cen storitev komunalnih storitev. Med gospodarska javna podjetja v Mestni občini Maribor spadajo Mariborski vodovod, Energetika Maribor, Snaga in Nigrad.
 
Najbolj pereči problemi se navezujejo na Mariborski vodovod
Delovna skupina je ugotovila, da je pri Mariborskem vodovodu kritično predvsem prikazovanje stroškov in posledično vodenje cenovne politike na področju oskrbovanja z vodo. Nerazumno visok je tudi strošek vzdrževanja priključkov. Po pregledu delovanja tega javnega podjetja, je bilo ugotovljeno, da so prihodki v zadnjih letih za več kot 100% večji od odhodkov. Prihodki za leto 2012 znašajo približno 830.000 evrov, medtem, ko izdatki znašajo okoli 400.000 evrov. Mariborski vodovod naj bi tako med leti 2010 in 2013 uporabnikom neupravičeno zaračunal kar 1,6 milijona evrov preveč.
Mariborski vodovod svojim uporabnikom od 1. julija 2013 obračunava vodno izgubo, katere višino naj bi podjetje po mnenju DS določalo po potrebnih dodatnih sredstvih.  Opozorili so tudi na 50 milijonski projekt obnove ter gradnje vodovodov s strani Evropske unije. Del projekta, v višini 20 milijonov, ki so bili namenjeni sosednjim občinam je bil realiziran, preostalih 30 milijonov, namenjenih občini Maribor, pa je, kot trdi predstavnik SŠC Radvanje Rajko Kotnik, »zamrlo«.
 
Snaga uporabnikom zaračunala kar za 1,7 milijona okoljske takse
Snaga naj bi v preteklih letih, prav tako kot Mariborski vodovod, uporabnikom zaradi izpada prihodkov neplačnikov, neutemeljeno zaračunala previsoko okoljsko takso za odpadke v višini 1,7 milijona evrov.  Iščejo se možnosti, kako zadevo rešiti.  Pri Nigradu pa so ugotovili problem, ki so ga poimenovali kar tiha privatizacija. Vodstvo Nigrada naj bi se, po besedah predstavnikov SČS, pohvalilo z racionalizacijo poslovanja na račun svojih terenskih delavcev, katerih število so v zadnjem času zmanjšali. Nadomeščali naj bi jih s pogodbami, ki jih imajo s privatnimi podjetji. Po mnenju SČC, je takšno delovanje zelo neučinkovito in nekvalitetno, prav tako pa je cena takšnih storitev predraga.
 
Plinarna Maribor ne dovoli vpogleda v pogodbo o dobavi zemeljskega plina
Pretekli mesec je Inciativa mestni zbor – Samoorganizirane četrtne skupnosti Nova vas poslala zahtevo za vpogled v Pogodbo o dolgoročni dobavi zemeljskega plina, ki poteka med družbo Plinarna Maribor d.o.o in podjetjem Energetika Maribor d.o.o. Energetika Maribor je prošnjo za vpogled odobrila, a le pod pogojem, da prošnjo odobri tudi Plinarna Maribor. Plinarna Maribor pa je zahtevo zavrnila in podala pobudo za sestanek delovne skupine za energijo. Le-ti  so na zboru sklenili, da krajani Mestne četrti Nova vas, ki so odjemalci javnega podjetja Mariborski vodovod d.d. in podjetja Energetika Maribor zahtevajo, da se na njihovem območju izvaja poenoteno obračunsko obdobje. Prav tako pa so zahtevali, da se vsa javna podjetja dogovorijo z upravniki večstanovanjskih stavb in izvajalci delitve stroškov za toploto, o zgoraj navedenem enotnem obračunavanju stroškov. Na Energetiki Maribor pa skladno s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja Mestne občine Maribor pojasnjujejo, da poenotenje izven dni, ki so določeni za odčitavanje (predzadnji in zadnji dan v mesecu) ni možno zaradi mesečnih sprememb cen toplote. Njihov predlog je, da se temu prilagodijo tudi drugi popisovalci.
 
SCŠ podala vrsto predlogov in ukrepov
SCŠ je predlagala odgovornim občinskim strukturam ukrepe, s katerimi bi bilo po njihovem mnenju v Mariboru treba pričeti in sicer na čim manj boleč način za prebivalce mesta. Po njihovem predlogu je potrebno sredstva za obnove ter vzdrževanje infrastrukture ustvariti v sistem, ki bi bil postavljen. Potrebno je uvesti tudi omrežnino, ta pa mora biti ločena od oblikovanja cen komunalnih storitev. V začetku bi morala biti omrežnina  subvencionirana v celoti iz proračuna. Želijo pa si tudi, da bi se cene gospodinjstva in gospodarstva izenačile. V načrtu imajo tudi, da omejijo nadaljnja povečanja cen komunalnih storitev in to z ukrepanji znotraj podjetij.
 
Dejali so, da je treba posodobiti Mestno upravo MOM, tako organizacijsko, kot kadrovsko in tehnično. Posebno vlogo pri tem bi moral imeti Urad za komunalo, promet in prostor, ki bi spremljal izvajanje in stroške vseh javnih dejavnosti. Prva naloga urada mora biti racionalizacija dejavnosti, ki so skupne za izvajalce gospodarskih javnih služb. Komentirali so tudi delovanje župana dr. Andreja Fištravca in mestnega sveta. Trdijo da njihova odgovornost ne sme biti samo politično kadrovanje in nadzor gospodarskih javnih služb, pač pa tudi sprejemanje odločitev, ki so v interesu ter v prid javnim potrebam.