Vse več gospodinjstev prehaja na lesna goriva, torej na drva, pelete ter sekance. Na drva kuri kar 30 odstotkov gospodinjstev. Lesna goriva je priporočljivo kupovati v spomladanskem času, saj so med sezono veliko dražja in tudi sama kakovost je vprašljiva. Odsvetujejo se električni grelci kot so oljni radiatorji in kaloriferji, ki so nam dostopni po nizkih cenah.
Uporabite primeren les
Najbolj primerne vrste lesa so: bukev, gaber, hrast, kostanj, akacija, breza, sadno drevje, smreka, bor, jelka in macesen. Pri zgorevanju lesa nastajajo škodljive emisije zaradi nepopolnega zgorevanja in stranskih produktov. Stranski produkti so: ogljikov monoksid, hlapne organske spojine in nezgoreli ogljik. Koncentracija delcev se povečuje in to škodljivo vpliva na naše zdravje, saj se ti delci prodrejo globoko v pljuča in dražijo dihala. Če kurimo les, ki je preveč vlažen ali se le tega kuri v neprimernih napravah, se emisije še povečajo. Drva je potrebno vedno nalagati tako, da se jih naloži večkrat po malem, saj mora med njih priti čim več zraka.
Škodljive emisije povzročajo nekakovostna in neprimerna goriva
Vsako leto se zelo povečajo emisije prašnih delcev v zraku, saj se individualna kurišča pridružijo tudi emisijam iz prometa, ter industrije.
Lansko kurilno sezono je bila narejena analiza kakovosti lesnih peletov in ugotovljeno je bilo, da velik delež peletov ne ustreza standardom. Nika Kranjc iz Gozdarskega inštituta je povedala: “Standardi na ravni EU-ja so, niso pa zavezujoči in so stvar odnosa med kupcem in ponudnikom.” Kranjčeva je opozorila tudi, da ljudje premalo razmišljajo o tem, kaj pravzaprav pomeni uporaba vlažnih sekancev in drv. ” To pomeni le, da imajo večje emisije, tudi učinkovitost kotla je manjša.” je še dodala.
K zmanjševanju emisij prašnih delcev prispevajo kvalitetna kakovostna lesna goriva, ki so pravilno uporabljena v sodobnih napravah. Zmanjšujejo pa tudi stroške ogrevanja, vzdrževanje ter serviranje kurilne naprave in dimnika.
Mejne emisije določa uredba
Mejne emisije vrednosti določa uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav se določa glede na vrsto govoriva ter velikost kurilne naprave. Po uredbi je v kurilnih napravah dovoljeno uporabljati: premog, brikete premoga, koks, naravni les, biomasa, kurilno olje, metanol, etanol ter druge gorljive tekočine, ki ne povzročajo drugačne in višje emisije kot velja za El kurilno olje ter plinasta gorica. Za male kurilne naprave pa je prepovedana uporaba gorilnih teles s skupno vrednostjo žvepla nad 0,7 g/MJ.
Poskrbite za svoje kurilne naprave
Preden začnete uporabljati svojo kurilno napravo, si priskrbite izvajalca dimnikarskih storitev, ki bo ugotovil morebitne pomanjkljivosti. Preverite, kakšno porabo ste imeli prejšnje leto in če ugotovite, da ste porabili preveč goriva, je čas da razmislite o posodobitvi ali zamenjavi ogrevalnega sistema. S primerno izbiro lahko zmanjšate porabo energenta tudi do 70 odstotkov.
Dimniki
Pred začetkom sezone je potrebno opraviti vzdrževalna dela kot so pregled in čiščenje dimnika, pa tudi kotla in kurilnice, če jo imate. Redno čiščenje dimnika ni nujno samo zaradi varnosti, ampak tudi varčnosti. Obloge, ki nastajajo, povečujejo porabo goriva in posledično večajo toplotno izgubo. Glavni krivec za izbruh požara so dotrajani dimniki, nepravilna vgradnja dimnih tuljav, iskrenje in samovžig zaradi nerednega čiščenja, pa tudi nepravilnega prezračevanja.
Radiatorji
Pred začetkom kurjenja je potrebno preveriti, da v radiatorjih ni zraka. V nasprotnem primeru ga je potrebno odzračiti in dotočiti vodo, če tlak ni pravičem. Pri obratovanju mora biti tlak vode med 1,5 in 2,0 bara. Neodzračeni radiatorji imajo večjo porabo energenta. Svetujejo, da klasične ventile zamenjate s termostatskimi, ki zmanjšujejo toplotno izgubo. S termostatskimi si lahko določimo časovno od kdaj do kdaj naj delujejo. Zagotoviti je potrebno, da zrak nemoteno kroži, zato radiatorja nikakor ni primerno zakrivati z zavesami ali z drugimi predmeti.
Zračenje
Vir: Glasilo MČ Nova vas, 2012