Ker lahko pri škropljenju vinogradov z običajno traktorsko škropilnico beležimo tudi do 90-odstotne izgube škropilne brozge, je za vinogradnike zagotovo še kako dobrodošel pilotni projekt EIP, ki uvaja v vinograde nove mehanske in avtonomne avtomatizirane tehnologije za trajnostno pridelavo grozdja. V projektu EIP sodelujejo: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Ljubljani, FS, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Interexport d.o.o, Vinko Šerbinek, DVERI-PAX d.o.o., Katarina Puhan, Dora Petrič, Marjan Simčič in Miha Toplišek.

V Sloveniji sta trenutno dva prototipa avtomatiziranih škropilnic

V okviru omenjenega projekta so uporabili alternativno tehniko za avtomatizirano krmiljenje procesa nanašanja škropilne brozge v vinogradu. Kot nam je povedal vodja projekta doc. dr. Peter Berk s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, sta v Sloveniji dva prototipa avtomatiziranih škropilnic: “Eno škropilnico uporabljamo pri Kmetijskem gospodarstvu Šerbinek na Plaču v Svečini, drugo pri Kmetijskem gospodarstvu Urban Petrič v Vipavi.”

Novi sistem omogoča prihranek energije in škropiv ter varuje okolje

Na Facebook profilu Vinogradniki Podravja so med drugim zapisali: “Obstoječi konvencionalni tip pršilnika smo nadgradili s tehniko (avtomatiziranim modularnim merilno-krmilnim sistemom), ki predstavlja dodano vrednost v projektu v smeri pridelave grozdja visoke kakovosti s čimer zagotavljamo ciljno nanašanje količin odmerkov škropilne brozge na gostoto listne površine vinske trte v območju od 0 % do 100 % ter razbremenitev operaterja (vinogradnika), saj celovit modularni sistem v vinogradu deluje avtonomno. Za vrednotenje gostote listne površine uporabljamo napredno lasersko LIDAR merilno tehnologijo ter na principu digitalno izmerjene gostote listne površine preko programskega odločitvenega modela (algoritma) omogočamo zvezno krmiljenje količin odmerkov škropilne brozge v vinogradu in avtonomno delovanje pršilnika.”

Poenostavljeno to pomeni, da glede na obstoječo listno površino potrebujemo manj škropilne brozge. Struktura curka je ista, je pa posledično manj izgub. Na zadnjem poskusu smo ugotovili, da smo porabili do 40 odstotkov manj škropilne brozge.

“Namen avtomatizirane škropilnice je, da zmanjšamo količinski odmerek škropilne brozge glede na gostoto listne površine oziroma glede na fenološki razvoj vinske trte. Poenostavljeno to pomeni, da glede na obstoječo listno površino potrebujemo manj škropilne brozge. Struktura curka je ista, je pa posledično manj izgub. Na zadnjem poskusu smo ugotovili, da smo porabili do 40 odstotkov manj škropilne brozge. Sitem je krmiljen preko posebnih pulzov, s katerimi kontroliramo nanašanje škropilne brozge. Posebni senzorji pa zaznavajo gostoto listne površine. Na ta način ne tretiramo maksimalne količine, ampak takšno, ki je potrebna glede na trenutni razvojni stadij vinske trte,” nam je pojasnil Peter Berk.