Zaradi neznanja o tem, kaj labodi smejo jesti in česa ne, se je že zgodilo, da so labodi kazali znake zastrupitve s hrano, tako kot so je to nedavno zgodilo labodki Oli in še pred tem labodu Viliju. Da bi se izognili tovrstnim nevšečnostim, je zaželeno, da labodom dajemo hrano, ki je zanje najprimernejša.

Zaželena zelenjava, kruh je najmanj primeren

Kot pravi prostovoljka Sabina Fartelj, se veliko ljudi čudi, ko izvejo, da se labodi lahko hranijo tudi s travo: ''Zanje je v bistvu v prvi vrsti najboljša trava. Tukaj v mestu, ko v bistvu nimajo toliko trave na dostopu, jim tudi gospod Jesenek nosi po par vreč trave na dan,  tako da dobijo to, kar potrebujejo. Labodi drugače v vodi, kjer je možno, nabirajo alge, hranijo se s travo na bregovih, če je ta dostopno. Drugače so pa tudi delno mesojedi, saj jedo žuželke, polže in rakovice v vodi.'' Ljudje, ki dobronamerno hranijo labode, ne vedo, da je ravno kruh najmanj primeren zanje: ''Glede na to pa, da jih ljudje hranijo, bi bila zelo primerna zelenjava, kot je solata. Jedo tudi špinačo, grah, tudi ribano korenje imajo nekateri radi. Jaz jih tudi hranim z zrni koruze, prav tako je primerna pšenica, oves, ovseni kosmiči brez sladkorja, ječmen. To so takšne stvari, ki jih lahko dodatno jedo in s katerimi jih lahko dohranjujemo. Tudi peleti za ptice so primerni, torej pripravljena hrana, ki je prav namenjena za ptice, ker ima dosti beljakov, vitaminov in mineralov. Najmanj primerni so kruh ter slana in sladka hrana.'' Prostovoljka opozarja, da tovrstna res ni primerna za labode, prav tako pa jim škoduje surov krompir, čebula, tudi viški hrani iz McDonaldsa, ki jih pogosto nastavljajo.

Nadzorovano hranjenje težko vzpostaviti 

Da bi se izognili pretiranemu in neprimernemu prehranjevanju, bi bilo zaželeno vzpostaviti neki sistem, a to je težko obvladljivo, saj so labodi ljudem všeč in vsak jim vrže to, kar ima pri roki: ''Ja, mi prostovoljci smo imeli sistem dohranjevanja labodov, ko sta Oli in Vili še bila na bregu, saj smo se izmenjavali na ure, menjavali smo vodo in dodajali solato, nič težke hrane. Bilo pa bi zaželeno, tako kot pravi Jesenek, da bi naredili neki urnik hranjenja, na primer, on jih vedno hrani s travo ob sončnem zahodu. Prav tako zdaj, ko so mladiči, jih nekje ob drugi uri hrani s travo, da dobijo dovolj vitaminov. Drugače pa res ni primerno labodov pretirano hraniti. Jaz grem pred službo okoli pol treh in po poti vsakemu vržem malo koruze, ampak to na plitvino, da lahko jedo, saj koruza drugače potone,'' razlaga prostovoljka Fartelj.

Predlog o avtomatih s hrano za labode

V poletnem času še količina hrane za labode ni tak problem, kot bo pozimi. Za zadostno količino hrane za labode bi po zimi morala poskrbeti Občina: ''Pred časom so se že pogovarjali o ideji, da bi za turiste postavili avtomate, kamor bi vrgel kovanec, recimo en evro, in iz njih bi padla zdrava plavajoča hrana. To bi bila odlična rešitev, saj bi jo labodi sproti kljuvali. A občina za to žal nima posluha. Takšna novost bi bila turistično zanimiva, mesto pa bi z njo lahko zaslužilo kak evro, saj verjamem, da bi ljudje z veseljem hranili ptice, če bi vedeli, da je tam avtomat z zdravo hrano, kar bi koristilo vsem. Žal je to za zdaj težko uresničiti,'' sporoča prostovoljka. Ta predlog je bil zavržen v času, ko še ni bilo betona na Lentu in so labodi dejansko imeli dovolj hrane, sedaj pa je stanje drugačno: ''To je bilo že pred približno tremi leti, ko je dr. Golob iz Mute predlagal postavitev avtomatov. Predlog je bil poslan na občino, vendar ga je, če se prav spomnim, zavrnil tudi DOPPS, z utemeljitvijo, da si labodi sami najdejo dovolj hrane. Takrat še ni bilo novega Lenta, plaže in betonskih površin, zato je bilo trave še dovolj. Zdaj pa se mi zdi, da bi bilo takšno rešitev dejansko smiselno uvesti," še dodaja Sabina Fartelj.