Ribnik Radvanje, s katerim upravlja Ribiška družina Maribor, je del obsežnega sistema revirjev — priljubljenih kotičkov ribolova in sprostitve, ki skupaj z rezervati obsegajo približno 210 hektarjev vodnih površin. Ob robu ribnika je dolgo stala ribiška hišica, ki pa ni bila le običajna zgradba. Domačim ribičem, lokalnim prebivalcem in obiskovalcem je pomenila nekaj več — simbol kraja, prostor druženja in tihih trenutkov miru ob vodi. Žal so jo pred kratkim porušili. Kaj pa bo na njenem mestu v prihodnje?
Hišica kot srce skupnosti
V Radvanju je najprej zaživel ribnik, ki je kmalu postal priljubljeno zbirališče lokalne skupnosti. Med letoma 1988 in 1990 sta ob njem zrasla tudi Ribiški dom Radvanje in ribiška hišica. A ker je bila slednja zgrajena brez ustreznega gradbenega dovoljenja, so jo pred kratkim odstranili. Vendar velja poudariti, da so bile gradbene zahteve pred leti precej manj stroge — dokumentacija za takšne objekte pogosto ni bila potrebna.
Hišica ni bila zgolj stavba, ampak prostor, kjer so potekale številne družabne dejavnosti. Ljudje so se tam zbirali za druženja, srečanja, tekmovanja, praznovanja rojstnih dni, sestanke, maratone, občne zbore in druge prireditve.
Rušitev je tako močno pretresla člane ribiškega društva in številne krajane. Ribnik z ribiško hišico je bil namreč pomemben del krajevne prepoznavnosti, zato so mnogi želeli razumeti razloge za odstranitev — in jo celo preprečiti. Občani so se ob ribniku pogosto zbirali, tudi z otroki, ki so tam spoznavali ribarjenje in naravo. Kljub odstranitvi hišice pa ribarjenje še vedno poteka nemoteno, skrb za prostor se nadaljuje.
Inšpekcijski postopki, pritiski lastnikov in sporazumi: zgodba ribiške hišice
Postopek za rušitev hišice je bil sprožen že leta 2004, a kmalu začasno ustavljen. Pomagala so prizadevanja tedanjega predsednika, ki je v prizadevanju za ohranitev objekta pridobil podporo Slovenske vojske. Kljub temu si lastniki zemljišča glede rušitve niso bili povsem enotni. Slovenska vojska je sicer leta 2014 podprla rušitev, a je bil kmalu zatem z Ribiškim društvom sklenjen dogovor, kar je postopek začasno ustavilo.
Člani Ribiškega društva Radvanje so se vključili v Ribiško družino Maribor in se reorganizirali kot njen del, kar je omogočilo nemoteno skrb za ribnik in okolico.
O dokončni rušitvi hišice, ki pa se je zgodila pred nekaj dnevi v zgodnjih jutranjih urah, so bili najprej obveščeni lastniki zemljišča, ti pa so novico posredovali Ribiški družini Maribor.
Možnost rešitve, ki je ni bilo: legalizacija in ustavno sodišče
Radvanjsko ribiško društvo je že lani poizvedovalo o možnosti legalizacije objekta. V ta namen so začeli postopke, vendar so se ti zavlekli, zaradi birokratskih ovir pa dogovora o ohranitvi hišice niso dosegli. Možnost legalizacije tako ni bila realizirana.
Potek inšpekcijskega postopka
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je bil postopek rušitve sprožen že leta 2019, dve leti kasneje je sledila še uradna odločba gradbenega inšpektorata. A zadeve so se zapletle z odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je konec 2023 začasno zaustavilo ukrepe, maja 2025 pa potrdilo sporni člen, s čimer je možnost ponovne legalizacije izpadla. Ker uporabniki hišice niso sami odstranili objekta, je sledila prisilna izvršba.
Če bi pravočasno vložili vlogo, bi bila hišica morda lahko legalizirana kot »objekt daljšega obstoja«. Postopek je bil sicer že dolgotrajen, a je bil delno ustavljen tudi zaradi trditev Ministrstva za obrambo, da gre za objekt posebnega pomena. A Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovilo, da objekt nikoli ni bil namenjen obrambi, temveč športu in rekreaciji.
Nekdanji vojaški poligon Radvanje je bil namreč že leta 2003 ukinjen, zemljišče pa prepoznano kot športno območje.
Odstranitev hišice je tako postala neizogibna, saj lastniki in uporabniki niso pridobili uporabnega ali gradbenega dovoljenja. Po več kot tridesetih letih ribiška hišica ostaja le spomin.
Kaj bo nastalo na mestu nekdanje hišice?
Na mestu nekdanje hišice načrtujejo gradnjo ceste za štiri stanovalce v neposredni bližini. Zagotavljajo, da cesta ne bo ovirala dostopa do ribnika ali motila njegovega namena. V okviru krajevne skupnosti se dogovarjajo za postavitev kontejnerja, kjer bo gospodar, ki skrbi za red, lahko shranjeval orodje.
[[image_1_article_79576]]
Ribarjenje bo potekalo nemoteno, društvo pa z grenkobo priznava, da je bilo v hišico vloženega veliko truda, saj so jo v zadnjih letih tudi obnovili. Kljub temu ostaja upanje, da bo prostor še naprej namenjen druženju in skrbi za naravo.
Zgodba, ki še ni končana
Za večletne ribiče je bila hišica v Radvanju njihov drugi dom, prostor druženj, ki je povezoval lokalno skupnost. Kot so poudarili, je marsikomu pomenila več kot le zgradbo — bila je kraj, kjer so preživljali nepozabne trenutke in gradili prijateljstva. Zato rušitev ni zgolj konec objekta, ampak konec pomembnega prostora skupnosti.
Poleg tega so na ribniku ribarili tudi invalidi iz vse države, društvo je prejelo pohvale s strani Olimpijskega komiteja, ponosni pa so tudi na svetovnega prvaka paraplegika, Rudija Centriha. Te zgodbe dajejo prostoru poseben pomen, ki ga je težko nadomestiti.
Čeprav uradni načrti za prihodnost območja ostajajo nejasni, območje za zdaj ostaja v upravljanju države, ki ga lahko ohrani kot javni ali rekreativni prostor za ribiče in obiskovalce.
Vprašanje odgovornosti za rušitev pa ostaja odprto, zlasti ker je po Sloveniji še mnogo podobnih objektov.