Županja Občine Ruše Urška Repolusk  se je na današnji tiskovni konferenci odzvala na očitke v zvezi s poročilom nadzornega odbora glede pravilnosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev med leti 2018 in 2022, spregovorila pa je tudi domnevno spornem nakupu stanovanja, kar ji očitajo nekateri mediji. 

Direktorica občinske uprave Občine Ruše Katja Markač Hrovatin je uvodoma pojasnila časovnico sprejemanja poročila nadzornega odbora Občine Ruše, ki je opravljal nadzor nad pravnimi storitvami, ureditvijo Trga vstaje, umeščanjem trase obvoznice v prostor, nakupom in prodajo stanovanj, investicijami v kanalizacijsko omrežje, investicijami v pokopališče in informiranjem. Povedala je, da so na občini že pri prvem pregledu ugotovili , da je nadzorni odbor pri svojem delu prekoračil svoje pristojnosti. "Županja in občinska uprava smo pripravili odzivno poročilo, ki smo ga nadzornemu odboru posredovali 18. oktobra 2023. V  njem smo posebej opozorili, da njihovo poročilo ni v skladu z zakonom in podzakonskim predpisom, ter da poročilo ne vsebuje obveznih sestavin, kot jih zahteva pravilnik." Nadzori odbor naj bi namreč pri posameznih področjih grobo prekoračil svoja pooblastila in podajal napačno dejansko stanje, opravljal nadzor nad področjem, kjer ne gre za ravnanje s stvarnim premoženjem občine ali celo preverjal pravne posle, s katerimi Občina Ruše nima nič, saj so se odvili dolgo po tem, ko je občina svoje postopke zaključila. "Posledično so ugotovitve nadzornega odbora napačne, nestrokovne in izredno pristranske," je dejala direktorica občinske uprave. 

[[image_2_article_62900]]

"Poročilo nadzornega odbora ni končno poročilo"

5. decembra je občina prejela tako imenovano končno poročilo nadzornega odbora, za katerega pa je ugotovila, da ne vsebuje obveznih sestavin, ki bi jih končno poročilo moralo imeti. "Ne vsebuje odgovorov nadzorovanega organa iz odzivnega poročila. Nadzorni obor je namreč navedel samo povzetke in sploh ni predstavil vseh mnenj, pripomb in pojasnil, ki smo jih podali na osnutek poročila. S tem je  kršil pravico do izjave, ki je tudi ustavno zajamčena pravica. Prav tako je navedel neka nova dejstva in očitke, do katerega se mi kot nadzorovani organ sploh nismo mogli opredeliti. Ni pa navedel, kateri predpisi so bili kršeni, torej kje je nadzorovani organ naredil napako oz. je šlo za nepravilnost." Kot je dodala direktorica občinske uprave, je nadzorni odbor prekoračil svoje pristojnosti tudi pri nadzoru nakupa in prodaje stanovanj: "Tu je nadzorni odbor svoj nadzor razširil izven poslovanja Občine Ruše, torej na pravne posle, ki ne spadajo v delovno področje Občine Ruše in občina niti nima niti ne more imeti vpliva na njih." Priporočila odbora, kot smo slišali, niso jasno izražena, v veliki večini niso izvedljiva in niso preverljiva. "Glede na povedano, poročilo nadzornega odbora ni končno poročilo, kljub naslovu, ki ga nosi, in še vedno gre za osnutek poročila. Osnutek poročila pa v skladu s pravilnikom ni informacija javnega značaja, in ZDIJZ v 9. točki 1. odstavka 6. člena določa da gre za izjemo, da ne gre za informacijo javnega značaja, če se zahteva dokument, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine."

Občina je poročilo posredovala v presojo neodvisnemu zunanjemu strokovnjaku - Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani ter ministrstvu. V zvezi z očitkom in priporočilom nadzornega odbora, da gre za kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa je bila sprožena tudi izredna revizija.

Obravnava točke nadzora bo na prihodnji seji

Županja Občine Ruše Urška Repolusk  je v nadaljevanju pojasnila, da do sedaj obravnave poročila nadzornega odbora ni uvrstila na sejo občinskega sveta, ker je to še vedno v presoji zunanjih institucij. Bo pa to storila, ko bo občina prejela presojo, predvidoma bo to na naslednji seji občinskega sveta sredi februarja. Glede samega poročila pa je dejala: "Poročilo je pripravljeno na način, da škodi ugledu nadzorovane osebe, kot tudi mene kot županje. Nadzorni odbor svoje delo ni opravil skladno s predpisi, kar vzbuja nezaupanje v njihovo strokovnost, profesionalnost, objektivnost in poštenost. Za sprejetje takšnega poročila so odgovorni posamezni člani nadzornega odbora, ki so takšno poročilo potrdili in proti katerim bomo tako občina Ruše, kakor tudi jaz, ustrezno ukrepali."

[[image_1_article_62900]]

Po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti pri sodelovanju na dražbi ni omejitev za zaposlene, za funkcionarje občine, kakor tudi ne za njihove družinske člane

Urška Repolusk je spregovorila tudi o stanovanjih. Dejala je, da socialno šibkim pomagajo z možnostjo najema neprofitnih stanovanj in s subvencioniranjem najemnin. Subvencije na letnem nivoju znašajo okoli 120 tisoč evrov. Če občina stanovanj ne potrebuje in ta niso zasedena, jih proda. "Prodaja premičnega in nepremičnega premoženja se izvrši na podlagi letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem, ki ga potrdi občinski svet ob sprejemu proračuna. Občina Ruše je v letu 2020 razpolagala s 86 stanovanji, skupni stroški zanje so znašali slabih 150 tisoč evrov, če k temu prištejemo še neplačane najemnine najemnikov, subvencije neprofitnih najemnin, neplačane obratovalne stroške s strani najemnikov, je to skupaj  313 tisoč stroškov/odhodkov, plačanih iz proračuna Občine Ruše. Prihodki iz naslova plačanih najemnin in deleža subvencioniranih tržnih najemnin so znašali približno 170 tisoč evrov, manjko moramo zagotavljati iz lastnih sredstev."

Zaradi visokih stroškov so primorani dezinvestirati oziroma prodajati stanovanja, in to na javni dražbi, ki po mnenju županje omogoča najbolj pregleden način javne prodaje občinskih premičnin in nepremičnin, prav tako Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti natančno določa kdo ne more sodelovati na javni dražbi. "Tukaj ni omejitev za zaposlene, za funkcionarje občine, kakor tudi ne za naše družinske člane. Pri odločitvi, katera stanovanja se bodo prodala, se upošteva zasedenost stanovanj, potrebna vlaganja, lastništvo stanovanj v večstanovanjskem objekta. Vsako prodajo stanovanj potrdi občinski svet ob sprejemu proračuna v Letnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem." Med leti 2018 - 2022 so prodali štiri stanovanja v skupni vrednosti 132 tisoč evrov, v novem mandatu 2022-2026 pa do sedaj eno stanovanje. 

Občinska blagajna s prodajo stanovanja ni bila oškodovana

In prav to stanovanje št. 12 Pri viaduktu 2 v Rušah je postalo predmet razprav. Po pojasnilih Urške Repolusk je bilo stanovanje vključeno v letne načrte ravnanja s stvarnim premoženjem v letih 2011 in nato ponovno v letu 2020. "Stanovanje je bilo prazno in brez najemnika od 27. junija 2019 do prodaje, ki je bila realizirana 9.12.2020, torej več kot leto in pol.  V letu 2020 so bile na čakalni listi za dodelitev neprofitnega stanovanja tri osebe, vendar nihče od teh treh čakajočih ni ustrezal površinskemu normativu v skladu s Pravilnikom o dodelitvi neprofitnih stanovanj. Stanovanje je bilo za prosilce preveliko. Tekom leta so bile izvedene  tri javne dražbe; prvi dve po izklicni ceni 40.600 evrov nista uspeli, pri tretji javni dražbi (9.12.2020, dražba je bila objavljena 16.11. 2020) pa je Občina, ker je bila dražba že dvakrat neuspešna, skladno s 53. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti uporabila možnost, da se v primeru neuspešne javne dražbe izvede ponovni postopek javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, v katerem se izklicna vrednost ali izhodiščna vrednost zniža za največ 30 odstotkov od vrednosti iz prvotne javne dražbe. Občina Ruše je tako v primeru prodaje stanovanja št. 12. izklicno ceno znižala za 15 odstotkov, tako da je stanovanje doseglo izklicno ceno 34.510 evrov," je povedala županja. 

Ker je varščino vplačala njena sestra, se je izločila iz vseh postopkov

Na tretji javni dražbi sta sodelovali dve fizični osebi, ki sta višali ceno, tako da je bilo stanovanje na koncu prodano za 40.010,00 evrov. Dosežena prodajna cena je znašala 887 evrov/m2, kar je, tako županja, največ v primerjavi z ostalimi stanovanji, prodanimi v njenem mandatu. "7. decembra 2020, po staležu in prvi dan vrnitve na delo, sem se izločila iz vseh postopkov prodaje, vezane na predmetno nepremičnino, ker je varščino vplačala polnoletna oseba, ki je z menoj v sorodu, to je moja sestra."

Županja je še dejala, da sta si sestro, po smrti njunega očeta, po najboljših močeh prizadevali, da mami ob izgubi pomagata tudi tako, da spremeni okolje bivanja, ki je bilo za žensko v njenih letih zahtevno za vzdrževanje in za vsakodnevna opravila zaradi nemobilnosti. "Sestra je iskala zanjo stanovanje v Rušah. Iz tega razloga se je prijavila na takratno javno dražbo za prodajo stanovanja, katerega prodajo je odobril občinski svet. Stanovanje ni imelo statusa neprofitnega stanovanja, ni bilo obnovljeno in se je na javni dražbi prodajalo že tretjič, z delno znižano izklicno ceno, v skladu z zakonodajo. Nikjer v pogojih javne dražbe ali drugih predpisih ni bilo in ni zapisano, da k javni dražbi ne sme pristopiti družinski član zaposlenih ali funkcionarjev občine. Zato je moja sestra pristopila kot dražitelj. Ker sestra živi v tujini, mi je zaradi osebnih okoliščin po več kot enem letu prodala delež stanovanja (1/2). Sem solastnica in ne lastnica stanovanja. Pred nakupom deleža sem prodala svojo nepremičnino, stanovanje v Rušah, katerega lastnica sem bila več kot 15 let, tudi to z namenom da pomagam svoji mami." Dejala je še, da o svojem premoženju redno poroča Komisiji za preprečevanje korupcije.

Na novinarsko vprašanje, ali Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ne prepoveduje poslovanja občine s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom, je Urška Repolusk odgovorila: "Na javni dražbi ni bilo navedene nobene prepovedi, kar se tiče poslovanja občine s funkcionarjem in z njegovimi ožjimi družinskimi člani. Šlo je za javno dražbo, na katero se je lahko pod enakimi pogoji prijavil prav vsak. Sem pa se iz postopka takoj, ko sem se vrnila z bolniškega staleža, izločila."

Urška Repolusk je zanikala tudi poročanje nekaterih medijev, da naj bi si v začetku prejšnega mandata močno povečala plačo. "Tudi tem navedbam ostro nasprotujem, ker vsi dobro vemo, da župan ali županja ali drugi funkcionar si plače ne določa sam. Ta je določena v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju v priloga 3, ki določa uvrstitve funkcij v plačne razrede."