Pohorje … sklenjeni gozdovi, širne planje, šumenje voda, dom, mir in sprostitev, … za vsakega izmed nas pomeni Pohorje nekaj drugega in drugačnega, zagotovo pa nekaj posebnega. Njegove posebnosti so prepoznane že desetletja in prva prizadevanja za ohranitev narave Pohorja segajo že v daljne leto 1920. Prizadevanja in aktivnosti za zavarovanje so tako, s premori, živa že skoraj stoletje. Župani šestih pohorskih občin so v letu 2017 na Ministrstvo za okolje in prostor naslovili pobudo za vzpostavitev Regijskega parka Pohorje. Zavod RS za varstvo narave je pripravil strokovne podlage, na podlagi katerih je ministrstvo, v sodelovanju z občinami in zavodom, pripravilo osnutek akta za zavarovanje tega območja kot regijskega parka.

Domačini so sooblikovali današnjo podobo Pohorja ter s spoštljivim odnosom pripomogli, da je danes eno izmed bolj prepoznavnih območij narave pri nas. Z namenom, da se ohranijo gozdovi, planje in barja, da se še naprej zagotavlja in usmerja trajnostna rabo naravnih virov, da se omogoči kakovostno preživljanje prostega časa domačinom in obiskovalcem ter zmanjšuje obstoječe in preprečuje dodatno obremenjevanje okolja, je podan predlog za zavarovanje območja kot Regijski park Pohorje.

Regijski park Pohorje se bo raztezal tudi na območju občin Lovrenc na Pohorju in Ruše

Raztezal se bo na dele območij Občine Zreče, Občine Vitanje, Občine Mislinja, Občine Ribnica na Pohorju, Občine Lovrenc na Pohorju in Občine Slovenska Bistrica, svojo namero o priključitvi pa je izkazala tudi Občina Ruše. Območje leži na nadmorskih višinah nad 1200 metrov in zavzema 4.903,53 ha površin. Zavarovano območje je priložnost za sodelovanje javnih služb iz različnih področij z občinami in lokalnim prebivalstvom. Omogoča ravnotežje med varstvom narave in ekonomskim razvojem, zvišuje podjetniške priložnosti, ki izhajajo iz potencialov ohranjene narave in pomenijo dvig kakovosti bivanja za domačine in prebivalce na širšem območju parka.

Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, zagotovo velja poudariti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ohranitev značilne krajine ter večjo prepoznavnost območja – tudi v turističnem smislu.

Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, zagotovo velja poudariti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ohranitev značilne krajine ter večjo prepoznavnost območja – tudi v turističnem smislu. Upravljavec zavarovanega območja bo skrbel za povezanost različnih deležnikov in za z naravo skladen razvoj, ob enem pa bo nudil lokalnemu prebivalstvu potrebno tehnično pomoč pri razvojnih in naravi naklonjenih projektih, omogočal bo tudi učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi.

Lovrenški del regijskega parka v glavnem predstavljajo gozdovi

Iz Občine Lovrenc na Pohorju so sporočili, da lovrenški del regijskega parka zajema približno 1000 ha površin, ki jih v več kot 90 odstotkih predstavljajo gozdne površine. “Območje predlaganega Regijskega parka Pohorje zajema predvsem grebenske lege, ki so poznane kot prostor za sprostitev in rekreacijo, ni pa na tem območju objektov, ki bi služili stalni naselitvi. Tako tam ne živijo občani in se v smislu vsakdanjega življenja za nikogar nič ne spremeni. Tudi režimi varstva se ne zaostrujejo, ampak le združujejo in povzemajo pravila, ki so že sedaj urejena z različnimi obstoječimi predpisi. Namen je vzpostaviti pravila ravnanja, da se na zavarovanem območju zagotovi ohranitev krajine in njenih naravnih vrednot. Glavni cilj je predvsem izboljšati upravljanje z območjem Pohorja, z obiskovalci Pohorja, ali če drugače rečem, na primeren način je potrebno usklajevati vse interese, ki segajo na Pohorje. Le tako bomo dosegli, da bo narava ostala ohranjena, obiskovalci zadovoljni, lokalno prebivalstvo pa bo imelo nove razvojne priložnosti. Smisel zavarovanja ni v preprečevanju vseh dejavnosti in postavljanju novih »pregrad«, temveč v spodbujanju dejavnosti, ki nimajo negativnih posledic za pohorsko okolje,” nam je povedal lovrenški župan Marko Rakovnik.

Tako tam ne živijo občani in se v smislu vsakdanjega življenja za nikogar nič ne spremeni. Tudi režimi varstva se ne zaostrujejo, ampak le združujejo in povzemajo pravila, ki so že sedaj urejena z različnimi obstoječimi predpisi.

Dodaja, da se tudi Pohorje srečuje z negativnimi trendi, tako podnebnih sprememb kot tudi hitrega potrošniškega življenja, ki ponuja mnogo načinov doživljanja in izkoriščanja narave. “Srečujemo se recimo z nedovoljeno vožnjo v naravnem okolju, ki je problematična širše, ne samo na Pohorju.”

Srečujemo se recimo z nedovoljeno vožnjo v naravnem okolju, ki je problematična širše, ne samo na Pohorju.

In kaj bi vzpostavitev Regijskega parka Pohorje dolgoročno pomenila za razvoj občine? “Vzpostavitev bi vsekakor prinesla nove razvojne in podjetniške priložnosti lokalnemu prebivalstvu, ureditev in izboljšanje turistične infrastrukture, ohranitev tradicionalne pohorske krajine, kulturne in naravne dediščine, identitete, tradicije, ….Pohorje postaja vse bolj zaželena turistična destinacija, hkrati pa sodi, v slovenskem merilu, med območja z najbolj ohranjenimi ekosistemi. Če želimo te izjemne naravne danosti Pohorja ohraniti, je nujno vzpostaviti ustrezno obliko varovanja,” je sklenil Rakovnik.

V Rušah so si že v preteklosti prizadevali za ustanovitev zavarovanega regijskega parka

Iz Občine Ruše so sporočili, da so si že več kot pred desetletjem prizadevali za ustanovitev Regijskega parka Pohorje. “Ruše so takrat povezale občine vzhodnega dela Pohorja (poleg ruške občine še Maribor, Rače-Fram, Hoče-Slivnica ter Slovenska Bistrica), žal pa projekt, da bi prišli do zavarovanega območja, brez državne podpore ni uspel,“ nam je pojasnila direktorica občinske uprave Katja Markač Hrovatin.

Občina Ruše se je v letu 2021 ponovno pridružila prizadevanjem, tokrat v sodelovanju z občinami Zreče, Vitanje, Mislinja, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju in Slovenska Bistrica ter Ministrstvom za okolje in prostor. “Pri tem poizkusu za ustanovitev zavarovanega območja – regijskega parka dejansko vidimo možnost, da se vsaj del Pohorja zavaruje in s tem omogoči ohranitev za kasnejše rodove. Pohorje je naš biser, je enkratno in neponovljivo. Prav je, da mu posvetimo pozornost, ki si jo zasluži. Hkrati pa želimo omogočiti življenje na Pohorju, kar bo omogočalo razvoj ljudi, ki tam živijo.”

Velikost določenega območja v tem trenutku še ni natančno znana, si pa prizadevamo, da zavarovano območje ne bi imelo omejevalnega vpliva na prebivalce, njihove kmetije, dejavnosti.

“Ker se je občina Ruše naknadno pridružila projektu, je bilo potrebno ponovno določiti območje našega dela Pohorja, ki bo vključeno v zavarovano območje (gre za ovršje Pohorja). Velikost določenega območja v tem trenutku še ni natančno znana, si pa prizadevamo, da zavarovano območje ne bi imelo omejevalnega vpliva na prebivalce, njihove kmetije, dejavnosti,” je še povedala Katja Markač Hrovatin.

Borovnik: Potrebno je urediti problematiko voženj z motornimi vozili v naravnem okolju

Da je treba urediti problematiko voženj z motornimi vozili v naravnem okolju, je že pred časom opozoril tudi župan Občine Mislinja Bojan Borovnik, ki je izpostavil stalno uničevanje lesenih zapornic. “Upam, da bomo prišli do tega, da bomo tudi imeli naravovarstvenike v parku in da bomo potem lažje varovali to prelepo naravo,” je dejal Borovnik in dodal, da pa bo potrebno nekaj narediti tudi za lastnike motornih vozil in jim nameniti prostor, kjer bodo vožnje dovoljene. Del aktivnosti za varstvo narave in iskanje ravnovesij izvajajo tudi partnerji projekta Pohorka, o čemer smo poročali v prispevku S projektom Pohorka bodo dodatno zaščitili naravo na Pohorju.

Gozd se bo še naprej ohranjal in gospodaril z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo

Pripravljavci akta o zavarovanju Regijskega parka Pohorja dodajajo: “Ker želimo naravno podobo Pohorja ohraniti za prihodnje rodove, na območju parka ne bo dovoljeno posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti, ki bi ogrožale krajino ali uničevale pohorske potoke, barja, jezerca, planje ali pomembne življenjske prostore rastlin in živali. Ker se zavedamo, da so naravo na Pohorju ohranili vestni kmetje in gozdarji, se v predvidenem regijskem parku gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom ne bo spremenilo. Gozd se bo, enako kot do sedaj, ohranjal in gospodaril z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo. Omejitve se nanašajo predvsem na nove gradnje in izvajanje dejavnosti, ki v park ne sodijo, kot je na primer vožnja z motornimi vozili, izven dovoljenih cest in za to določenih območij.”

Omejitve se nanašajo predvsem na nove gradnje in izvajanje dejavnosti, ki v park ne sodijo, kot je na primer vožnja z motornimi vozili, izven dovoljenih cest in za to določenih območij.

V postopek ustanavljanja zavarovanega območja želijo vključiti ter povezati domačine in lokalne skupnosti, organizacije, strokovne institucije in društva ter poiskati sinergijo in skupne rešitve.

V prvi fazi postopka sprejemanja bo osnutek akta o zavarovanju javno predstavljen in obravnavan v lokalnih skupnostih na predlaganem območju zavarovanja: izvesti jih želijo v času od oktobra do novembra 2021, na način, kot bodo dopuščali ukrepi za blaženje epidemije koronavirusa. “Ker lahko predvidevamo, da srečanja v živo ne bodo mogoča, bodo javne predstavitve najverjetneje potekale preko videokonferenc ali pa se bodo prestavile na pomladni čas, ko se bodo, upamo, razmere izboljšale. Ob upoštevanju stališč in pripomb z javne predstavitve bo ministrstvo pripravilo predlog akta o zavarovanju. Sledila bo uskladitev med različnimi ministrstvi, nakar se bo predlog posredoval v postopek sprejema na Vlado RS in občinske svete.”