Partnerstvo za Pohorje so decembra 2019 na Rogli slovesno ustanovili župani 19 štajerskih in koroških občin, šest razvojnih oziroma turističnih organizacij iz obeh regij ter trije ključni turistični ponudniki, med katerimi vsi izpostavljajo nujnost ureditve ključne infrastrukture, kot so ceste, žičnice in kolesarske proge. Gospodarski subjekti si v prvi meri želijo, da se dobro povežejo in navzven delujejo enotno, ob tem pa imajo urejeno infrastrukturo, s čimer bi lahko zaokrožili poletno-zimski turizem na Pohorju. Celotna strategija za razvoj Pohorja je na voljo na tej povezavi. 

Partnerji Partnerstva za Pohorje: občine Dravograd, Hoče – Slivnica, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Mislinja, Muta, Oplotnica, Podvelka, Rače – Fram, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vitanje, Vuzenica, Zreče, podjetja Marprom, Unitur in Vabo ter RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, Razvojna agencija Savinjske regije, RIC Slovenska Bistrica, LTO Rogla – Zreče, GIZ in Zavod za turizem Maribor. 

Med prednostne naloge si je skupno 28 partnerjev postavilo vzpostavitev povezane turistične Destinacije Pohorje, Regijskega parka Pohorje ter lesnega centra. Za njihovo udejanjanje računajo tudi na sredstva EU. Eden izmed najbolj aktualnih projektov je vsekakor obnova cest na Pohorju, za katera je obljubljen tudi državni denar.

V začetku januarja delovni sestanek z ministrom

“V okviru nadaljnjih aktivnosti Partnerstva za Pohorje sledimo viziji, ki smo si jo zadali v okviru 16 ukrepov. Eden izmed ključnih je prav gotovo ureditev državnih cest na Pohorju. Med njimi smo skupaj s partnerji določili prioritetne, ki so pomembne tako za lokalno prebivalstvo kot tudi razvoj turizma,” je za Maribor24.si pojasnila Nives Roter iz Mariborske razvojne agencije.

Minister Vrtovec je napovedal 30 milijonov evrov investicij v državne ceste na Pohorju v naslednjih dveh letih.
Sprejet je bil dogovor, da na sestanku v začetku januarja Ministrstvu za infrastrukturo ter Direkciji RS za infrastrukturo MRA predstavi seznam prioritetnih cest.

“Na zadnji seji skupščine 21. decembra, se nam je pridružil tudi minister g. Vrtovec. Dogovorili smo se, da se takoj v začetku januarja srečamo na delovnem sestanku, kjer bomo natančno pregledali seznam ključnih povezav ter določili nadaljnje korake: prioritete, časovnico, pripravo potrebne dokumentacije, uvrstitev v NRP, … Za ureditev državnih cest je minister napovedal, da bo v naslednjih dveh letih namenjenih 30 milijonov EUR,” je še dodala Roterjeva.

VIR: MRA

Kakšna je cestna infrastruktura na Pohorju?

Najhitrejši in najudobnejši dostop z motornimi vozili na Pohorje je danes možen predvsem po državnih regionalnih cestah 3. in RT reda.41 Gre za cestne povezave, ki potekajo iz Hoč na Bellevue in Areh, od tam pa mimo Osankarice v osrednji del Zreškega Pohorja z Roglo, iz Vuzenice in Slovenj Gradca na Kope, iz Zreč ali Polskave do Rogle, kamor pride cesta tudi iz severne pohorske strani oziroma iz Lovrenca na Pohorju, do Ribniške koče na Ribniškem Pohorju pa nas pripelje cesta iz Podvelke ali Vuhreda. Dostop z motornimi vozili pa je zagotovljen še po kopici občinskih, predvsem pa gozdnih cest.

Vir: MRA

Povečanje dostopnosti do območij je moč doseči tudi z izboljšanjem kvalitete obstoječe državne in občinske cestne infrastrukture, je zapisano v Strategiji. Državne ceste, ki Pohorje oklepajo z vseh strani, so izvedene v asfaltni izvedbi in zgrajene s takšnimi tehničnimi elementi, ki povečini ustrezajo rangu glavne in regionalne ceste. Državne in lokalne dostopne ceste, ki vodijo do posameznih športno turističnih centrov, pa so delno še vedno v makadamski izvedbi. Z izboljšanjem zgornjega ustroja in tehničnih elementov teh dostopnih cest pa bi se povečala tudi dostopnost do njih.

Najhitrejši in najudobnejši dostop z motornimi vozili na Pohorje je danes možen predvsem po državnih regionalnih cestah 3. in RT reda.41.

“V preteklosti so že bile izdelane študije izgradnje nove cestne infrastrukture, ki bi kot »panoramska cesta« potekala po slemenu Pohorja ter med seboj prometno povezala Mariborsko Pohorje z zreškim, ribniškim in slovenjgraškim. Takšna cestna povezava bi pomenila prevelik poseg v območja neokrnjene narave, zato še enkrat poudarjamo, da je bolj smiselna obnovitev in redno vzdrževanje obstoječih cest in v določenih delih uporaba zgolj e-prevoznih sredstev,” je navedeno v Strategiji.

Veliko cest je v slabem stanju

Na Pohorju je skupno 200 kilometrov državnih cest. Od tega 147 km asfaltiranih in 53 makadamskih cest. Iz Poročila o stanju asfaltiranih vozišč regionalnih cest 3. reda in turističnih cest (R3 in RT) na področju Pohorja s strani Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) je razbrati, da je v zelo slabem in slabem stanju 60,86 % omrežja R3 in RT vozišč, v zelo dobrem in dobrem stanju pa 30,51 %. V nekoliko boljšem stanju je omrežje R3 cest, kjer je v zelo slabem in slabem stanju 58,23 % vozišč, medtem ko je na RT cestah v zelo slabem in slabem stanju 64,39 % vozišč.

Na Pohorju je skupno 200 kilometrov državnih cest. Od tega 147 km asfaltiranih in 53 makadamskih cest.

Kljub temu, da so omenjene ceste del prometno manj obremenjenega dela državnega cestnega omrežja DRSI, pa je njihova osnovna ureditev pomembna tako za lokalno prebivalstvo kot za razvoj Pohorja. 

Vir: Strategija za Pohorje (MRA)

Ob pregledu stanja državnih cest je bilo, kot je navedeno v Strategiji za Pohorje, ugotovljeno naslednje stanje

• Večina vozišč je v zelo slabem stanju
• Cestišča so ponekod zelo ozka in ne omogočajo normalno srečevanje dveh vozil, predvsem pa je problem srečevanje dveh tovornih vozil za spravilo lesa.
• Velik del vozišč je še vedno makadamski (26 %), del v asfaltni izvedbi.
• Nekatere ceste so opremljene z minimalno prometno opremo (varnostne ograje, vertikalna in horizontalna signalizacija).
• Odvodnjavanje cest je deloma neurejeno.
• Križanje cest in priključki na državnih cestah so večinoma v zatečenem stanju, ki bi jih bilo potrebno rekonstruirati, da bi bili varni in s tem ne bi predstavljali nevarnosti za kolesarjenje (premajhni pregledni trikotniki).
• Na določenih mestih bi se morala urediti t. i. počivališča in razgledne točke

Načrtovane cestne povezave in občinske ceste

Kot je navedeno v Strategiji za Pohorje, so bile za projekt novogradnje t. i »panoramske ceste«, ki bi potekala po slemenu
Pohorja in med seboj povezovala vseh šest turističnih centrov, v preteklosti že izdelane študije izgradnje nove turistične ceste 48, ki bi se gradila v dveh etapah, in sicer:

• prva etapa med Mariborskim Pohorjem in Roglo: gre za temeljito prenovo obstoječe panoramske ceste, ki povezuje Mariborsko in Zreško Pohorje,
• druga etapa med Roglo in Kopami: gre za novogradnjo ceste, ki bi povezala Zreško, Ribniško in Slovenjgraško Pohorje.

Glede na današnje zahtevne okoljevarstvene pogoje, ki bi jih morala izpolnjevati panoramska cesta, bi bilo še posebej problematično reševanje druge etape, ki bi jo bilo potrebno v prostor umestiti šele s postopki prostorskega načrtovanja. Načrtovanje in izgradnja panoramske ceste, ki bi povezala Roglo z Ribniškim Pohorjem in Kopami, bi dolgoročno rešilo vprašanje celovitosti in povezanosti Pohorja kot geografske celote. Glede na pomen Pohorja in umestitve v Natura 2000 pa je bolj smiselno razmišljati o razvoju različnih oblik e-mobilnosti, s katerimi bi povezali že obstoječe razgledne točke ob trenutnih cestah in pohodnih poteh.

Če želimo Destinacijo Pohorje 365 ustvarjati skupaj, je treba vedeti, da stanje cestne infrastrukture na omenjenem območju zahteva takojšnje ukrepanje. V prvi vrsti je treba določiti prioritetne cestne odseke, ki smo jih v dokumentu nakazali, v nadaljevanju pa obnovo in vzdrževanje skrbno načrtovati. Potrebno je zagotoviti investicijska sredstva za večje investicije, zlasti na področju infrastrukture, ki pomeni povezovanje med občinami in turistični preboj območja.

Alternativa novim umestitvam cest je v obnovi, razširitvi ali prekategorizaciji občinskih cest. Na Pohorju je namreč ob državnih cestah razvejana mreža občinskih cest. Z naravovarstvenega vidika bi zato bilo bolje razmišljati o prekategorizaciji obstoječih tras oz. ureditvi povezav, ki so občinske in odpirajo turistične priložnosti. Pobude prihajajo tudi z okolja, zato bi bilo smiselno naročiti študijo povezav, ki ne bi bistveno vplivale na okolje, jih finančno ovrednotiti in uskladitiz Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za infrastrukturo.

Predlagane ureditve cestnega omrežja na Pohorju

Za ustrezno reševanje cestne problematike na Pohorju so v Strategiji ocenili, da bi se morale urediti vse državne ceste, ki so v makadamu, ter tiste, ki so v slabem oz. zelo slabem stanju, prioritetno pa:

• R3 701 Ruta–Lovrenc na Pohorju–Rogla;
• RT 932 cesta na Kope;
• RT 929 Areh–Rogla;
• RT 930 Oplotnica–Rogla;
• RT 935 Fram–Planica–Areh;
• Za državno cesto RT 931 pa ocenjujejo, da bi jo bilo v primeru izgradnje žičniške naprave med Ribnico na Pohorjem in Ribniško kočo ustrezneje, da se prekategorizira v občinsko cesto.

Ob tem pa bi bilo nujno urediti občinske povezave na Pohorje oz. jih prekategorizirati v državne ceste:
• Mislinja–Rogla,
• Ribnica na Pohorju–Kaštivnik,
• Ruše–Pisker,
• Slovenska Bistrica–Trije Kralji,
• Činžat–Fišer žaga–Klopni vrh.

Prav tako bi bilo nujno urediti ustrezno prometno signalizacijo na občinskih cestah z namenom ustrezne označite turističnih dostopnih cest na Pohorju.

Vir: Strategija za Pohorje (MRA)

Vzpostavitev turistične Destinacije Pohorje

V strategiji Partnerstva za Pohorje so tako partnerji v minulem obdobju analizirali ključne probleme na Pohorju ter na podlagi tega določili in finančno ovrednotili potrebne ukrepe.

“Med prioritetnimi projekti je vzpostavitev povezane turistične Destinacije Pohorje z vso potrebno infrastrukturo, ki je osnova za razvoj turizma. Naslednji pomemben projekt je vezan na za Pohorje zelo pomembno gospodarsko panogo – sečnjo in predelavo lesa, ki jo želimo dodatno spodbuditi z vzpostavitvijo lesarskih centrov. Tretji nosilni projekt pa predstavlja vzpostavitev Regijskega parka Pohorje, kjer bi zavarovali in vzpostavili nadzor nad naravovarstveno najbolj ohranjenimi deli Pohorja,” je pred časom pojasnil vodja priprave strategije in direktor Mariborske razvojne agencije Uroš Rozman.

Več o obnovah konkretnih cest in drugih aktivnostih bo tako znano že kmalu, predividoma v januarju, ko bo sledil nov sestanek z ministrom Vrtovcem.