Na današnjem gospodarskem forumu, ki ga je Občina Hoče – Slivnica pripravila v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Podravje – Maribor, Znanstveno-raziskovalnim središčem Bistra Ptuj in Štajersko gospodarsko zbornico, je sodelovala tudi veleposlanica Turčije v Sloveniji Aylin Taşhan. Na forumu so govorili o možnostih novih poslovnih stikov in pospeševanju internacionalizacije poslovanja podjetij v regiji. V ospredju je bila predstavitev poslovanja s Turčijo.

Uroš Rozman: V sodelovanju z občinami snujemo bolj aktivno privabljanje investitorjev

Uroš Rozman, direktor RR A Podravje – Maribor, je pojasnil, da so forum pripravili v sklopu projekta Invest Podravje, ki ima korenine že v letu 2015, torej iz časa, ko je regija prejela pomoč zaradi visoke stopnje brezposelnosti. Vmes so aktivnosti privabljanja investitorjev v sicer manjši meri peljali naprej. V zadnjem času pa v sodelovanju z ostalimi razvojnimi agencijami ugotavljajo, da je področje privabljanja tujih investitorjev v Slovenijo zelo pomembno, zato so na agenciji v sodelovanju s podravskimi občinami pripravili nadaljevanje projekta Invest Podravje, katerega namen je bolj aktivno privabljanje investitorjev. “To pomeni, da je potrebno skupaj z občinami identificirati tiste potenciale v lokalnih skupnostih in regiji, ki lahko ponudijo resno priložnost za investitorja. Ne govorimo torej samo o praznih nepremičninah, pač pa razmišljamo o tem, kaj bi na določenih nepremičninah lahko imeli. Na ta način investitorjem ponudimo roko pri njihovih investicijskih željah.”

To pomeni, da je potrebno skupaj z občinami identificirati tiste potenciale v lokalnih skupnostih in regiji, ki lahko ponudijo resno priložnost za investitorja.

Po Rozmanovih besedah je v okviru Invest Podravje na regijski ravni potrebna tudi strategija o tem, katere investitorje si sploh želimo: “Ni enako, ali gradimo halo za poslovni prostor, halo za proizvodnjo ali halo za infrastrukturo, ki resnično dodaja neko dodano vrednost gospodarstvu v regiji.”

Ena od odličnih priložnosti bo zagotovo obisk Expo Dubaja v naslednjih mesecih. Sicer pa načrtujemo, da bi letno obiskali od pet do deset tovrstnih sejmov, na katerih bi našo regijo predstavljali kot regijo priložnosti, regijo, v kateri imamo prostor za nove zgodbe. Na ta način bi Podravje lahko pridobilo nove investicijske zgodbe.

Rozman nadaljuje, da regija dobiva veliko povpraševanj različnih investitorjev po novih priložnostih. “Glavna želja je, da, ko pride investitor v Slovenijo, ga zadržimo v regiji in da ne odhaja po priložnosti v druge regije. Kot največja regija v Sloveniji po številu občin in druga največja po številu prebivalcev mu lahko ponudimo ogromno priložnosti  na našem območju. Niso pa pomembne samo investicije v večje komplekse, temveč tudi pomoč podjetnikom, ki jim, po prevzemu funkcij v družinskih podjetjih, moramo pomagati pri iskanju ustreznih, tudi tujih investitorjev.” Ob tem je pomembno, tako Rozman, da regijo predstavljamo na investicijskih sejmih v tujini: “Ena od odličnih priložnosti bo zagotovo obisk Expo Dubaja v naslednjih mesecih. Sicer pa načrtujemo, da bi letno obiskali od pet do deset tovrstnih sejmov, na katerih bi našo regijo predstavljali kot regijo priložnosti, regijo, v kateri imamo prostor za nove zgodbe. Na ta način bi Podravje lahko pridobilo nove investicijske zgodbe.

Aylin Tashan: Naše gospodarstvo je v zadnjih dveh desetletjih obdržalo visoko stopnjo rasti in postalo eno najhitreje rastočih v regiji

Na Gospodarskem forumu so razpravljali tudi o možnostih poslovanja s Turčijo. Kot je na forumu povedala turška veleposlanica v Sloveniji Aylin Tashan, obseg trgovine med Turčijo in Slovenijo od leta 2013 vztrajno raste, tudi v letu 2020 je bil še vedno nad 2 milijardi USD. V okviru turških pogodbenih storitev je bilo do zdaj izvedenih več kot 10.000 projektov v 103 različnih državah, v skupni vrednosti 420 milijard ameriških dolarjev. V Sloveniji Cengiz Insaat že več kot leto dni gradi predor skozi Karavanke, podjetji Yapi Merkezi in Özaltın skupaj s slovenskim partnerjem Kolektor gradita drugi tir železnice na trasi Koper – Divača. Najpomembnejši sektor z vidika naložb in sodelovanja je avtomobilska industrija, saj sta obe državi v tem sektorju konkurenčni.

Glavni izvozni izdelki Turčije so po njenih besedah avtomobili stroji, izdelki iz železa in jekla, električna oprema, tekstil, dragi kamni, plastika in izdelki iz plastike. Okoli 41 odstotkov njenega izvoza predstavljajo države EU, okoli tretjino pa iz teh držav uvozi.

Za turške investitorje so zanimivi večji kompleksi stanovanj, prav tako večje cone, torej površine, ki so večjega obsega, za sejem Expo pa je zanimiv projekt Smart hub Maribor, ki ga razvijajo tudi v občini Hoče – Slivnica. Gre za idejo razvoja logističnega centra na tem območju. V Mariboru je za Dubaj zanimivo tudi območje Melja v smislu revitalizacije celotne mestne četrti.

“Za turške investitorje so zanimivi večji kompleksi stanovanj, prav tako večje cone, torej površine, ki so večjega obsega, za sejem Expo pa je zanimiv projekt Smart hub Maribor, ki ga razvijajo tudi v občini Hoče – Slivnica. Gre za idejo razvoja logističnega centra na tem območju. V Mariboru je za Dubaj zanimivo tudi območje Melja v smislu revitalizacije celotne mestne četrti,” je dodal Rozman.  Njegova razvojna agencija je sicer pomagala tudi pri pridobivanju turških investitorjev v proizvodno dejavnost, konec septembra pa bo v Turčiji potekala še investicijska konferenca, kjer bodo morebitne partnerje za svoje poslovanje iskala tudi slovenska podjetja.

Za turške investitorje bi morda lahko bilo zanimivo tudi vlaganje v multimodalni logistični center

Gostitelj foruma, hoški župan Marko Soršak, je dodal, da je gospodarstvo tisto, ki poganja državo, zato ga je potrebno podpreti čim bolje in v okviru razpoložljivih zmožnosti. Sami glede na majhnost občine prav velikih možnosti za to nimajo, zato je še toliko bolj pomembno regijsko sodelovanje ob pomoči razvojnih agencij. Za turške investitorje bi morda lahko bilo zanimivo tudi vlaganje v multimodalni logistični center, ki je ena od možnosti za oživitev trenutno slabo delujočega mariborskega letališča. Po besedah župana Soršaka je nujno, da, še preden država najde strateškega vlagatelja, poskrbi za državni prostorski načrt.