Projekt je bil fokusiran predvsem na umeščanje umetne inteligence v zdravstvo ter problemih, ki so povezani s tem. Pomembna ugotovitev je, kako varna je umetna inteligenca. V UKC Maribor so želeli ugotoviti na kako način lahko robot pomaga pri boljši diagnostiki. Namen projekta je tako ugotoviti, ali je robot uporabna stvar, ki bi lahko izboljšala proces diagnoze Na ta način bodo morda ob pozitivnih rezultatih, lahko uporabljali robota npr. v času pandemije za bolj personalizirano zdravljenje. Prav tako razmišljajo o uvedbi aplikacije na telefonu, ki jo bodo otroci lahko uporabljali kadarkoli. Kasneje se bo to nadgradilo na aplikacijo, ki jo bo otrok lahko uporabljal v času čakanja na preglede.
Javnost na začetku skeptična o uvedbi socialnega robota v zdravstvu
dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor je dejal, da so na začetku številni bili skeptični glede uvedbe socialnega robota v zdravstvenih ustanovah: »Pri projektu Hostmartai je šlo za vprašanje, kako bodo v zdravstvenih ustanovah sprejeti socialni roboti. Projekt je tako del širšega evropskega vprašanja, kakšne bodo bolnišnice v prihodnosti. Bili smo eni izmed prvih, ki smo s tem projektom začeli in v Evropi testirali, kakšna bo sprejemljivost robotov v bolnišnicah, ki so zagotovo nekaj drugega kot roboti, ki jih uporabljamo v laboratorijih. Pri socialnih robotih je tako veliko etičnih vprašanj, ki so bila v našem projektu na preizkusu. Frida se je izvrstno izkazala še posebej, ko govorimo o sprejemljivosti pri bolnikih in zdravnikih. Pohvale smo prejeli tudi s strani Evropske Unije. Sedaj se ta projekt nadaljuje sicer pod novim imenom in na drugem oddelku.«
[[image_1_article_71953]]
Izr. prof. dr Samo Horvat je povedal, da se je sama študija v celoti izvajala na oddelku za torakalno kirurgijo, vključno z sodelovanjem kliničnega oddelka z abdominalno kirurgijo. Pacienti so bili tako iz obeh spektrov: »Študija je trajala od oktobra 2023 do maja 2024 in v tem času smo obravnavali okoli 200 pacientov, vključenih je bilo tudi 40 zdravnikov. Zraven tega je bilo 5 takšnih na oddelku, ki smo bili vsakodnevno v stiku z robotom. Zraven je sodelovalo tudi 30 sester iz obeh oddelkov. Robot je bil prisoten na samem sprejemu, pomagal je pri pridobivanju podatkov, ki se vzamejo ob sprejemu. Na ekranih so bili tudi podatki, kot so npr. meritve tlakavin podobno, kar je ob viziti zdravnikom precej olajšal potek dela. Pacienti so bili z robotko Frido zelo zadovoljni, saj je predstavljala neko noviteto in poživitev. Tudi samo osebje je imelo dobre izkušnje z robotom. Je bilo sicer potrebno prilagajanje, vendar smo bili proti koncu dobro utečeni. Dolgoročno bodo podatki pomagali pri digitalizaciji zdravstva. Roboti bi lahko pomagali na način, da bi opravili večino administrativnega dela in bi nam zdravnikom, ostalo več časa za stik s pacientom.
Robot ima številne funkcionalnosti in ne krade delovnih mest medicinskim sestram
Doc. dr. Izidor Mlakar je dodal, da sam projekt ni trajal šest mesecev, vendar je trajal bistveno dlje. »Ključno je bilo najti mesto za robota. Na začetku, ko smo dejali, da bo robot pomagal sestram, je bil odziv javnosti, da roboti ne morejo delati namesto ljudi in tako krasti delovnih mest. Našli smo nabor funkcionalnosti robota, da ni v breme sestram. Roboti rutinsko zbirajo podatke, ki jih sestre morda kdaj spregledajo ali ne zapišejo. Roboti omogočajo, da so pacienti malo bolj zadovoljni. Zato je bilo tudi bistveno manj trivialnih klicev sestram. Podobno stvar želimo najti v projektu Certain, kjer želimo najti vlogo robota v kliniki za otroško psihiatrijo, kjer bomo videli, kaj ta robot lahko počne.«
"Eden izmed kritikov nam je očital toplo roko medicinske sestre. Dejstvo, da so ob zastareli informacijski tehnologiji medicinski delavci ekstremno odstranjeni od bolnikov, saj morajo čepeti pred računalniki. Osnovna zamisel je tako, da tovrstni roboti zdravstvenim delavcem odvzamejo to duhomorno delo, tipkanje na računalniku in jim dajo več časa z bolniki," je vsem skeptikom dejal dr. Vojko Flis.
Otroci se hitreje učijo nove tehnologije, zato bo Frida premeščena na kliniko za pediatrijo
Izr. profesor dr. Jernej Dolinšek je dodal, da se veselijo sodelovanja z robotko: »V prejšnjem projektu je bila ugotovljena prednost robotke. Na kliniki za pediatrijo imamo tradicijo, da izredno hitro vidimo neke nove usmeritve in se pridružimo projektom. Enako je s projektom Certain. Otroci se najhitreje učijo nove tehnologije, zato smo menili, da bo robot pridobitev na oddelku na pediatrijo. Topla roka tako več ne bo tipkala po računalniku, temveč bo šla k pacientu.«
[[image_4_article_71953]]
Glavna raziskovalka na projektu izr. prof. Vojka Gregorič Knuperščak je pojasnila, da na oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo zdravijo otroke in mladostnike z najtežjo obliko duševnih motenj: Ambulantno so takšni otroci težje zdravljeni. Verjamemo, da bo otrokom robotka zelo zanimiva. Lahko razbremeni katerega statističnega dela zdravstvene delavce, da bomo še bolj na razpolago mladim pacientom. Digitalna in virtualna tehnologija ni vedno problematična in nov projekt Sertain bo odkrival pozitivne vidike digitalne in virtualne tehnologije.«
Robotka bo sodelovala z izvedbo kliničnega intervjuja
Specializantka otroške in mladostniške psihiatrije dr. Sara Močnik pa je pojasnila projekt, pri katerem bodo uporabili robotko Frido: »Ta mesec začenjamo z projektom na enoti za otroško in mladostniško psihiatrijo. Aktualne raziskave dokazujejo, da so otroci in mladostniki naklonjeni sodelovanju s tehnologijami. Tudi pri učenju socialnih veščin, kot tudi v sami zdravstveni obravnavi. V ta namen pričenjamo z raziskavo o učinkovitosti oziroma zaželenosti različnih izvedb kliničnega intervjuja. Otroke in mladostnike med 10 in 19 let bomo izpostavili kliničnim intervjujem, prvo skupino v klasični obliki z pedopsihiatrom. Drugo skupino bomo o kliničnih težavah izprašali s pomočjo tablice. S tretjo skupino pa bo govorila robotka Frida. Rezultate bomo tako primerjali. Presenečeni smo nad velikim odzivom sodelovanja v raziskavi.«
[[image_3_article_71953]]
Patentiranje projekta v teku
UKC Maribor je Evropska Unija ponudila patentiranje projekta. »Če bo robot patentiran, se lahko začne komercialna proizvodnja in prodaja«, dodaja dr. Flis. »V svetu takšnih robotov za komercialno uporabo še ni. Lahko ga patentiramo, kar pomeni, da je v ozadju dobra zgodba.«
Sicer je UKC Maribor bil prvi pri uporabi robotov v zdravstvu, vendar že v številnih zdravstvenih centrih po svetu že uporabljajo socialne robote.
Če se študija obnese, je tehnologija zadaj kakšnih 5 let, da lahko pride v redno uporabo, saj so ob številnih pozitivnih rezultatih, tudi številne tehnične težave.
