Ribiško društvo Radvanje se je dozvalo na naše poročanje o rušenju ribiške hiške ob ribinku v Radvanju. Njihvo plat zgodbe objavljamo v celoti brez popravkov.

Zgradbo niso ribiči gradili sami, niso jo gradili na tuji zemlji, niso so jo gradili brez gradbenega dovoljenja: Leta 1988 je bil podpisan »Sporazum«, med pripadniki takratne JNA v. p. 8164 Maribor in takratno predhodnico (Ribiškega društva Radvanje), ribiško sekcijo Tovarne umetnih brusov Swaty, kjer med drugim, tudi zapišejo pogoje izgradnje objekta - hišice za shranjevanje orodja, oziroma hrane.
Že v letu 1988 se pričnejo aktivnosti za pričetek gradnje s samo pridobitvijo gradbene dokumentacije (oziroma samih načrtov, kateri so ostali v naši posesti in so del naše društvene dokumentacije).
Gradbena dokumentacijo je urejevala takratna JNA in je nedvomno obstajala. Le ta je zaradi razmer v letih 1991 bila na žalost odpeljana, oziroma odtujena s strani takratne JNA.
Nesporno je, da se je ta objekt zgradili na zaprtem vojaškem ozemlju, takratnega vadbenega območja (tankovsko vadbišče) s soglasjem takratne JNA. Tako, kot je bilo že večkrat omenjeno so pri tem sodelovali, tako člani obeh ribiških sekcij (Swaty in JNA), ter tudi pripadniki takratne vojske z veliko mero strojne mehanizacije. Ali se res verjame, da bi lahko takratno Ribiško društvo Swaty, kar tako samo prišlo na zaprto vojaško območje in začelo graditi - zidan objekt, brez ustreznih dovoljenj takratnih oblasti leta 1988 je milo rečeno smešno, oziroma neresna trditev!
Zato smatramo, da je bil ta objekt, »ribiški dom« povsem legalen objekt, kateri je imel številko stavbe 1303 je bil med drugim, tudi objekt takratnega vojaškega pomena.
Leta 1991 so nepremičnine, oziroma vadbena območja nekdanje JNA prešle v last Republike Slovenije, oziroma v upravljanje Ministrstva za obrambo RS.
Kot je bilo že mnogokrat povedano se ni namembnost občasnega neformalnega koriščenja objekta za potrebe Slovenske vojske spremenilo, tudi v sedanjih časih, je služilo svojemu namenu, ko tega vadbenega centra ni bilo več.
Ribiško društvo Radvanje, ni nikoli negiralo ali si prilaščalo solastništva omenjenih solastnikov. Pri tem je potrebno poudariti, da so skozi vso 37 letno obdobje, predhodna ribiška društva in RD Radvanje vzdrževala omenjene parcele in ta zidan objekt (sedaj ribiški dom) z lastnimi finančnimi sredstvi, tu ni bilo nobene pomoči, tako solastnikov, kot tudi ne s strani Ribiške družine Maribor.
Same denacionalizacijske postopke organi Ribiškega društva Radvanje ne mislimo in ne moremo komentirati. Vendar, zagotovo solastniki niso vedeli, kako bodo razdeljene parcele in na kateri parceli se nahaja ribnik Radanje SV.
Prav tako niso vedeli na kateri parceli je takratna JNA zgradila zidan objekt in to daljnega leta 1988, katerega so sedaj, solastniki, kar tako po domače opredelili, kot »črno gradnjo«!
Zato je skrajno nenavadno, da Ministerstvo za okolje in prostor RS, ugodi zahtevam solastnikov, ne upošteva pa pobude, tako ugledne državne inštitucije, kot je Ministerstvo za obrambo RS, da bi se pridobilo gradbeno in obratovalno dovoljenje za tako imenovani zidani objekt z nadstreškom (sedaj Ribiški dom), kateri je bil takrat zgrajen na sedanji parceli št:1205/30 ko.677 Zgornje Radvanje – Maribor.
Iz obstoječe društvene dokumentacije je nazorno razvidno, da so solastniki, le to legalizacijo zgradbe kategorično zavračali, ko je Ministerstvo za obrambo RS, kod solastnik, le to večkrat poskušalo sprovesti, vendar neuspešno. Skrajno neodgovorne so tudi izjave Ribiška družina Maribor oziroma njihovega predsednika Javornika da so poskušali legalizirati to hišico pri tem pa zamolčijo da niso solastniki ali lastniki in da niso bili nikoli upravljalci omenjene zgradbe to ni nič drugega kot populistično zavajanje širše javnosti.
S strani solastnikov, se ni nikoli omenjalo do leta 2013, da je ta tako imenovana zgradba »črna gradnja«, ko so zahtevali najemnino od predhodnih društev, brez soglasja ostalih solastnikov in upravitelja parcel (lastnina ali solastnina so vendarle dve različni kategoriji lastništva) IO Ribiškega društva Radvanje leta 2013, pri prevzemu društva ugotovi, da se je v obdobju leta 2009 – 2010 – 2011 in 2012 poravnavala najemnina s strani predhodnih društev (RD Radvanje SV in RD Aligator), najemodajalcema v višini = 4.000,00 € na leto. Torej = 16.000,00 € za omenjena leta za parcele št. 1205/30 in št. 1205/5 k. o 677 Zgornje Radvanje.
Ob tem so se ugotavljale mnoge nepravilnosti samih bančnih transakcij, ki so nedvomno razvidne iz bančnih izpiskov.
V nadaljevanju samega pregleda IO ugotovi, da sta najemodajalca podala v zakup, tudi ribnik Radvanje SV, le ta pa ima parcelno številko 1205/5, kar je škandalozno dejanje. Saj je vendarle na splošno znano, da so vodni objekti JAVNO DOBRO RS!
Vsled le teh ugotovitev Ribiško društvo Radvanje, soglasno sprejme odločitev, da kot prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, katero deluje na podlagi Zakona o društvih in Zakona o sladkovodnem ribištvu in kot pravni naslednik RD Radvanje SV in RD Aligator, ki je pravna oseba zasebnega prava z vsemi obveznostmi, odgovornostmi, ter osnovnimi sredstvi, katero v pravnem prometu društvo nastopa v svojem imenu in na svoj račun, da ne bo več podaljševalo najemne pogodbe z letom 2013 z najemodajalci..
Ob tem zavzame stališče, da nemudoma obvesti ostale solastnike in upravljalca omenjenih parcel, zagotovo o neprimernem početju, solastnikov do predhodnih društev.
Organi Ribiškega društvo Radvanje so vedno ravnali skladno s svojimi Pravili in Poslovniki le ti pa so skladni z pravnim redom RS nedvomno tudi v tem primeru nedopustne rušitve ribiškega doma.

IO Ribiško društvo Radvanje