Vodstvo Univerze v Mariboru je na nedavnem srečanju z novinarji predstavilo načrte za prihodnost, hkrati pa rektor prof. dr. Zdravko Kačič ni skrival kritik na račun države zaradi dolgoletnega finančnega podcenjevanja mariborske univerze.

Načrti o kampusu na obrobju mesta so preteklost

Kot je razložil rektor UM prof. dr. Zdravko Kačič, je bila pred leti ideja, da bi se študentski kampus preselil na obrobje mesta. A je bila ravno odločitev, da ostane v središču mesta ključna za preživetje Maribora, saj bi umik približno 15.000 študentov povzročil izjemno gospodarsko škodo za center mesta.

Danes univerza sicer predstavlja enega najpomembnejših partnerjev v naši družbi. Posebej pomemben kazalnik uspešnosti pa so, kot pravi rektor, mednarodni študenti in Erasmus študenti na izmenjavi, ki prispevajo k lokalnemu gospodarstvu. "V Mariboru imamo mesečno od 500 do 1.000 tujih študentov, ki za najemnine in življenje porabijo več tisoč evrov, kar je ogromen doprinos za mesto, ki se bori z dnevnimi migracijami v Gradec," je razložil.

Ljubljanska univerza prejme več sredstev

Kljub tej vlogi pa se univerza že desetletja sooča s sistemsko podhranjenostjo in zastarelo zakonodajo, ki ne upošteva realnih stroškov izobraževanja. Trenutno razmerje v sredstvih med Ljubljano in Mariborom tako ne odraža dejanskega števila študentov. "Razmerje v številu študentov med UL in UM je 1 proti 2,3, razmerje v prejetih sredstvih pa 1 proti 3,2 v korist Ljubljane. Ta razkorak se kljub naši rasti še povečuje, saj ni nobene povezave med obsegom dejavnosti in financami," je opozoril Kačič.

"Vsako leto dobimo finančna sredstva, ki so zgodovinsko pogojena. Nihče pa se ni vprašal, ali ta sredstva dejansko zadoščajo za to, kar mi izvajamo ali ne. Razkorak med številom študentov se tako manjša, razkorak pri obsegu financiranja se pa povečuje."

Še slabša je slika na raziskovalnem področju, kjer ljubljanska univerza prejme skoraj šestkrat več sredstev. Vodstvo univerze si zato aktivno prizadeva za vzpostavitev enovitega financiranja po vzoru zahodnoevropskih univerz, kjer bi z eno pogodbo z ministrstvom uredili sredstva za izobraževanje in raziskovanje hkrati. Cilj je doseči skupno metodologijo ponovnega vrednotenja javne službe do leta 2028, kar bi omogočilo normalne standarde dela v novem zakonskem okviru.

Univerza v Mariboru se ne boji ustanavljanja novih/zasebnih univerz

Kljub določenim izzivom pa se UM ne boji konkurence novih, manjših univerz. "Vse nove so manjše od naše najmanjše članice," pokomentira Kačič in ob tem doda, da zasebne fakultete predvsem na raziskovalnem področju "nimajo česa pokazati in ne izobražujejo za zahtevne poklice, kot so zdravniki ali inženirji".

"Mi sledimo temu, da na raziskovalnem delu nekaj pokažemo - tukaj smo močni in nas ni strah nikogar."

Mariborska univerza tako z 2.600 zaposlenimi ostaja, kot pravi Rektor, "največja firma v mestu" in edina inštitucija v vzhodni regiji, ki proizvaja ključne kadre za določene strateške panoge. 

Želje za prodor na področju umetnosti

V prihodnje UM stavi na strateške panoge, kot sta energetika in farmacija. Izstopa pa predvsem novi študijski program jedrskih tehnologij v angleškem jeziku, ki ga pripravljajo na Fakulteti za energetiko v Krškem. "Slovenija se pripravlja na največjo investicijo v zgodovini, drugo jedrsko elektrarno, mi pa bomo zagotovili kadre. Želimo si mednarodne študente, ki bodo tukaj ostali in peljali naprej našo ekonomijo, ne da pridejo le kot gosti," pokomentira Kačič.

Poleg tega pa univerza načrtuje prodor na področje umetnosti, kjer pripravljajo nove programe, povezane z inovacijskim in umetniškim središčem. Namen je, da umetnost podpre inovacije pri razvoju novih produktov, ki bodo tržno zanimivi.

Rektor Kačič pa je srečanje zaključil s slikovito prispodobo o slovenskem gospodarstvu in tujih investicijah: "Radi bi imeli velika slovenska podjetja, ki bodo dobičke obdržala doma. Pozabljamo pa, da ni pomembno, kje roža cveti, pomembno je, kje se nektar cedi. Trenutno se nektar prepogosto cedi v tujino."