Kmalu bo zaživela Dravska promenada, končno smo korak bližje (pre)potrebni obnovi dotrajane zdravstvene postaje na Taboru, nedolgo zatem pa lepša prihodnost čaka tudi tezensko. To se le nekateri izmed projektov, ki so dediščina aktualnega župana Mestne občine Maribor Saše Arsenoviča, za njihovo izvedbo pa je bil v veliki meri zadolžen tudi njegov tesni sodelavec, sicer podžupan, ki je odgovoren za arhitekturo in prostor Gregor Reichenberg. Pojasni, da si z županom delita enako vizijo centra mesta, ki bi vse od nabrežja Drave do mestnega parka potekalo brez robnika, kar posledično pomeni tudi brez prometa, a se zaveda, da je projekt tunela pod mestom velikopotezen, a neizbežen. O prihodnjem mandatu, čeprav se njegov aktualni izteka, ne razmišlja, v Mariboru pa vendarle vidi mesto priložnosti, kjer lahko v prihodnje pričakujemo nove soseske, vrtce in vsebine v zapostavljenih predelih, ki so še vedno del našega mesta. Arhitekturno podobo Maribora je soustvarjal že njegov oče Bogdan Reichenberg, ki si je prav tako prizadeval za oživitev starega jedra, njegova dediščina pa je za aktualnega mariborskega podžupana obenem tudi največja popotnica za pečat, ki ga želi v našem mestu pustiti tudi sam.

Kakšna je vaša vloga urbanega načrtovalca, mestnega arhitekta, kaj zajema vaše delo?

Vsekakor nadzor nad celotnim dogajanjem vezanim na prostor, torej vse projekte, ki se dotikajo prostorskih aktov kot takšnih, oziroma določenih sprememb ali pa projekte, ki so v izvajanju. Govoriva pa seveda o investicijah, ki niso v domeni mestne občine Maribor. Kar se tiče prostorskega razvoja, pa tudi to gre preko moje službe, in sicer urejanje novega mestnega parterja, novih prostorov, novih povezav, novih miljejev. Vse to, kar vidimo v mestu, je rezultat našega skupnega dela.

Kateri so odmevnejši projekti, za katere lahko pričakujemo, da bodo izvedeni do konca mandata aktualne mestne oblasti?

Tik pred začetkom del je nova ureditev Lenta in ureditev dravske promenade, ki bo nov 14-kilometrski rekreacijski obroč na obeh bregovih Drave. Potekala bo vse od hidroelektrarne Mariborski otok do jezu v Melju. V načrtu je tudi brv in ureditev minornih ulic, majhnih prehodov, ki bi ostali zanemarjeni, če bi se najprej lotili recimo obnove Gosposke ali Jurčičeve. To so projekti, ki so še v nastajanju. V pripravi sta tudi dva velika natečaja. Prihodnji teden se izteče rok za enega izmed njiju, ki smo ga pripravili skupaj z revijo Outsider, in sicer za plavajoči paviljon na rekli Dravi. Gre za natečaj svetovnih razsežnosti. Vse do tega trenutka je bilo dvignjenih 664 prilog z vsega sveta. Mislim, da smo lahko prav vsi ponosni, da so arhitekti v svetovnem merilu izbrali Maribor kot kraj, kamor bodo lahko vložili svoje delo. Za drug natečaj, ki je prav tako v teku, je oddaja v septembru. Pripravljamo ga skupaj z Inženirsko zbornico Slovenije in Zbornico za arhitekturo in prostor Republike Slovenije. Predmet natečaja je most čez Mariborski otok na zahodni strani.

Kaj pa projekti, ki niso vezani na center mesta? Pojavljajo se namreč kritike, da se veliko vlaga v center, v okoliške mestne četrti in krajevne skupnosti pa nekoliko manj.

Mislim, da se finančno ne vlaga manj v okolico. Težava je v tem, da je veliko investicij, ki so za okolico pomembne, vloženih dejansko pod zemljo in se zato ne vidijo. Torej gre za različne kanalizacijske, vodovodne napeljave in podobno. Res pa je, da če želimo naše mesto postaviti na nek zemljevid nečesa, je logično, da bomo pričeli v sredini. A to naj ne zveni kot vrednostna sodba, da si torej Malečnik, Radvanje ali Studenci ne zaslužijo enake obravnave. Vsekakor si, a če denimo greš v Ljubljano, te najbrž bolj zanima center, ne pa toliko Šiška. Logično je, da se prostorske ureditve začnejo dogajati v centru, nato pa se širijo navzven. Tudi mrežo sistema Mbajk bomo tudi širili na vse mestne četrti in krajevne skupnosti, to je vsekakor logično. Ne bomo začeli na Gaju, ampak bomo začeli v centru mesta.

Lahko poveste še več o mreži Mbajk, kdaj načrtujete torej širitev mreže še na okolico?

Mislim, da je to projekt, ki nikoli ne bo imel konca, ker se bo ves čas širil. Postaje niso nikoli dovolj goste, ker je takšna tudi ideja. Med ljudmi namreč želimo vzpostaviti zavest, da si lahko kolo izposodijo, nato pa ga nekje v bližini na drugi postaji tudi vrnejo. To je projekt, če želimo zaobjeti celotno mesto, bo zagotovo trajalo kar nekaj let, da bomo zajeli vse predele mesta.

Večkrat ste izpostavili, da ste nasprotnik prometa v mestu, da ste za to, da je center očiščen prometa. Kaj lahko načrtujemo na tem področju, se bo center torej še v prihodnje zapiral? Kaj pa Lent?

Maribor ima to srečo in nesrečo obenem. Imamo fenomenalno reko Dravo, ki je ogromen prostor čiste narave. Drava zajema tisoče in tisoče kvadratnih kilometrov praznih površin. Če se peljemo s čolnom po Dravi, smo pravzaprav del čiste narave, obenem pa še vedno v mestu. To je neprecenljivo. Drava je ogromen aparat, ki na nek način tudi reže mesto na dva dela, zato je sreča in nesreča za nas Mariborčane obenem. Vsako prehajanje čez reko pomeni veliko infrastrukturno investicijo. Druga takšna sreča in nesreča pa je naše zaledje, ki ga sestavljajo grički Slovenskih goric. Sreča zato, ker smo lahko takoj iz Glavnega trga v naravi. Ker pa so grički tukaj, ne moremo na ugoden način napraviti obvoznice. Ves napor smo v preteklem obdobju vložili v implementacijo mestnega tunela, da bi poniknili povezovalen tunel med Kamnico in Meljem, oziroma Pobrežjem, pod zemljo z vsemi možnimi navezavami na mestni promet.

Kako bi tunel potekal?

Če bi denimo pri Štuku poniknil pod zemljo, to pomeni, da bi morali urediti navezavo na Strossmayerjevi ali pa še kje vmes, na drugi strani pa zagotovo na križišču Prešernove in Titove ter na Mlinski in denimo pri velikem križišču ob vstopu v Melje. Načrtujemo tunel, ki je vezan na lokalno infrastrukturo. S tem bi veliko rešili, jasno pa je, da si želimo vsaj ta srednjeveški del mesta, v izmeri približno 500 x 500 metrov, približno od Drave do Gregorčičeve, nekdanje Svetozarevske in Strossmayerjeve ulice čim bolj napraviti pešcem in kolesarjem prijazen s čim manj avtomobili. To pomeni odmakniti dinamičen promet kot tak in tudi mirujoč promet, torej parkiranje. Vzgled tega pripravljamo občinski podroben prostorski načrt za območje vzhodno od Ljudskega vrta, kjer je sedaj vadbeno igrišče, kjer želimo pod zemljo zgraditi veliko garažo za 1200 ali 1300 avtomobilov, kar bi lahko zadostovalo, da lahko uredimo tudi Slomškov trg. Slomškov trg je pravzaprav akropola mesta, funkcionalno najbolj glavni trg v mestu, ker ima vse funkcije, ki so mestotvorne. Prav zato moramo nekaj narediti še prej. Radi pa bi v prihodnje naredili še garažno hišo na vzhodnem delu Glavnega trga, ki bo napajala ta del mesta. S temi ukrepi in tunelom smo na dobri poti, da nam uspe prometno očistiti center mesta.

Približno v kolikšnem času bi to lahko realizirali?

Vse je odvisno od denarja, če bi pričeli z izvajanjem projekta, bi lahko končali že v nekaj letih.

Kako poteka ureditev dravske promenade, kdaj lahko pričakujemo realizacijo?

Prvi del že gre v izvedbo, torej odsek, ki je vezan na dravsko kolesarsko pot. Majhen del pri Melju je narejen, tako da se bosta v kratkem ta dela spojila. Tudi v sklopu prenove Lenta se bo prenovila poteza od Studenške brvi do Vodnega stolpa, po koščkih pa bomo tako postopoma uredili celoto.

Kaj pa objekt na Lavričevi, ki je v preteklosti dvignil nemalo prahu? Kako napreduje izvedba?

Sicer nimam informacij, kaj se tam dogaja, občinski podroben prostorski načrt je bil že sprejet z veliko večino na mestnem svetu, kar veseli tudi mene. Osebno upam, da se bo Lavričeva uredila, ker je tam prometni kaos. Občina projektira organizirano parkirišče na vzhodni strani Strme ulice, da bo tam mogoče kontrolirati dostope, da bodo samo za stanovalce in da bo zdravstveni dom imel možnost parkirišča v bližini. Zaenkrat pa projekt stoji.

Cilj župana in aktualne mestne oblasti je bil tudi revitalizacija degradiranih območij v Mariboru, kot so denimo območje nekdanjega MTT-ja v Melju, Železniški trikotnik, Železničarska kolonija. Na kakšen način točno, kakšna je strategija?

V prvi meri je pomembno, da občina to pridobi v last, da lahko karkoli razvija in nenazadnje tudi idej realizira. Če se dotaknem Melja, kjer je občina pristopila k nakupu objektov nekdanjega MTT-ja. Melje je sicer ogromen areal, ki vsebuje kolektivni spomin, družbeno horizontalno zavedanje. Vsi se zavedamo, da je zgodba o MTT-ju, Hutterju in industriji nasploh zelo prezentna in nas je na nek način formirala. Prav zato se tega industrijskega areala lotevamo z veliko mero previdnosti. Skupaj s Fakulteto za arhitekturo smo v tem semestru razvijali strategijo za razvoj Melja v širšem smislu, torej kakšni so potenciali, kako ga je možno infrastrukturno povezati, ga pripojiti ostalim mestnim četrtem na drugačen način, kje je možno zgoščevati ali redčiti poselitev, kje so zelene površine in podobno, saj govorimo o zares velikem območju. Nadalje pa v sodelovanju s fakulteto organiziramo delavnico, kjer bomo razvijali del okrog MTT-ja, ki je bolj konkreten. Tja želimo umestiti vsebine, ki so v glavnem kulturne narave. Predhodno se je namreč izkazala potreba, da UGM in Maribor kot celota potrebuje večje razstavišče, saj je bil njihov velik mednarodni festival (EKO 8, op.a.), ki so ga organizirali v preteklosti, zelo dobro sprejet. Tudi osebno opažam, da imamo velik manko dobro organiziranih koncertnih prizorišč, torej v Maribor ne moremo pripeljati nobene večje skupine, ki bi pritegnila večje število obiskovalcev, ker imamo za koncertne dogodke na voljo le Štuk ali Dvorano Tabor. Nimamo bolj urbanega prizorišča, kot je recimo Pekarna. Potrebujemo tudi površine za gostujoče umetnike, različne produkcije, MTT lahko postane mesto v malem. Tega se že zelo veselim, saj bomo raziskali, kaj lahko umestimo tja. Najbolj zanimivo je, da za vožnjo s kolesom od Glavnega trga do MTT-ja porabiš pičle tri minute, kar pomeni, da je Melje v naši neposredni bližini, čeprav se, zaradi zapostavljenosti tega območja, tega ne zavedamo in mislimo, da je nekje daleč.

Kako se občina namerava lotiti stanovanjske problematike? Kje v prihodnje načrtujete umestitev novih stanovanj, poleg soseske na Pobrežju, ki je v načrtu?

Uspešno smo realizirali natečaj za vzpostavitev novih stanovanj na Dvorakovi ulici, kar je relativno pilotski projekt, ki vsebuje visokokvalitetno arhitekturo in moderne rešitve skupnostnega bivanja in zelo domiselno urbanistično zasnovo. Tudi tega se zelo veselimo. Nadalje razvijamo manjše podobne zgodbe skupaj z mariborskim javnim stanovanjskim skladom. Republiški stanovanjski sklad je medtem končal sosesko pod Pekrsko gorco, včeraj smo na prvem branju sprejeli občinski podrobni prostorski načrt za sosesko Novo Pobrežje, kjer bo v prihodnje 431 novih stanovanj, 60 oskrbovanih stanovanj, tam bo tudi nova pobreška knjižnica, medgeneracijski center, vrtec, center za mlade. Tam je soseska tako oblikovana, da daje pešcu absolutno prednost, avtomobili so vsi pod zemljo, objekti pa so praktično v parku.

Kje so še točke, kjer mariborska občina namerava sprejeti nove občinske podrobne prostorske načrte?

Trenutno pripravljamo nov prostorski načrt za Radvanje, ki je prav tako pomemben korak pri ureditvi mesta. Gre za celotno organizacijo prostora na severnih obronkih Pohorja. Definirali bomo, do kod se lahko širi pozidava in kakšna je vsebina pozidave, torej gre večinoma za turistično in športno infrastrukturo. Tam smo našli tudi prostor za dom za starejše občane, nov vrtec, nove prostore mestne četrti. Gre za precej velik projekt, na katerem delamo že nekaj let, trenutno pa smo v zaključni fazi, da bodo strokovne podlage pripravljene, da lahko gre občinski podrobni prostorski načrt v postopek.

Podobno kot na Pobrežju bo tudi center na Teznu, kamor nameravate umestiti zdravstveno postajo, knjižnico in podobne vsebine. Kako sicer napreduje ureditev obeh zdravstvenih postaj v Magdaleni in na Teznu?

Uspešno smo izpeljali arhitekturna natečaja za obe zdravstveni postaji. Za Zdravstveno postajo Magdalena imamo zagotovljena sredstva, delno bo projekt sofinancirala država, zato lahko gremo v kratkem v izvedbo. Na Teznu, kjer je nova zdravstvena postaja prav tako nujno potrebna, je v fazi postopek občinskega podrobnega prostorskega načrta. Ko bo ta zagotovljen, bo zložena finančna konstrukcija, bo tam velik zdravstveni dom s pripadajočo lekarno in tudi drugimi vsebinami.

Občina je za številne projekte uspela pridobiti sofinanciranje, ki ga bo zagotovila država. Kako bi ocenili sodelovanje med občino in državnimi institucijami? Kaj pa institucije na lokalnem nivoju?

Mislim, da je zmeraj tako, da je pomembna strokovnost in angažma. Pomembno je, da je nekdo vsebinsko podkovan in ve, o čem govori, lahko doseže marsikaj. V takšnem primeru se je mogoče dogovoriti pravzaprav marsikaj, ne glede na vse preostale okoliščine. Pomembna je strokovna podkovanost, pa naj gre za akterje na nacionalnem ali pa lokalnem nivoju.

Kako velika je vaša ekipa, koliko vaših sodelavcev, poleg vas, skrbi za to, da so projekti pripravljeni in nato realizirani?

Med ožjo ekipo na strateškem nivoju sodimo zagotovo podžupani in župan. Na operativnem nivoju pa pri nas veliko pomaga mestni urbanist g. Kancler in Sektor za urejanje prostora.

Kako naj bi, glede na želje, načrte, vizije aktualne oblasti, izgledal Maribor leta 2030?

Predvsem tako, da so vsaj osnovne stvari zagotovljene, torej poskrbljeno za delovna mesta, ter da to, kar doma ustvarimo, tudi doma porabimo. Želim si, da bi tudi tuja podjetja, ki prihajajo v naše okolje, da ne investirajo zgolj v produkcijo. Če karikiram, da Magna ne investira le v lakirnico, ampak tudi v razvojni oddelek, da torej podpira kader z dodano vrednostjo. Velika podjetja, ki so bila nekoč v Jugoslaviji na našem območju, so vsa imela svoj razvojni oddelek. To nam trenutno manjka.

Kaj pa glede podobe samega mesta, kaj bi si želeli, za kateri projekt bi si želeli, da bi bil realiziran?

Želel bi si, da lahko v vsakem trenutku iz vsakega konca mesta prideš zelo varno in prijetno v center ali katerikoli drugi konec mesta v sistemu dobre javne kolesarske mreže ali pa peš. Želim si, da bi bil ta sistem vzpostavljen zelo neovirano, torej da kolesarjem ne bi bilo treba kolesariti po hrupnih cestah, polnih avtomobilov, torej da bi imeli svoje ceste za kolesa. Seveda bi si želel, da imamo odličen in zanesljiv sistem javnega potniškega prometa, da potnik točno ve, kdaj bo avtobus prišel in ga bo kam pripeljal. Želel bi si, da lahko grem brezskrbno z majhnim otrokom od Drave do parka in vem, da se otroku ne more nič zgoditi.

Kako bi ocenili svoj doprinos k oblikovanju urbanega okolja in sami realizaciji projektov?

Moje delo bodo ocenili drugi, sam delam po svojih najboljših močeh.

Ostajajo še kakšne nerealizirane vizije, za katere bi si želeli, da bi jih lahko udejanjili?

Teh je zmeraj veliko, prav te pa so pomembne, saj te držijo naprej. Po resnici povedano, še nismo niti prav začeli.

Tudi vaš oče je sooblikoval, kakšna je bila njegova popotnica, kakšno znanje ste črpali od njega?

Tista generacije je takrat postavila temelje, na katerih delamo naprej. Glavni premik mesta je bila takrat za tisto generacijo sploh organizacija Lenta, kot ga poznamo danes. Lent je bil včasih poln ruševin, veliko je bilo propadlih hiš, pravzaprav je propadal ves center mesta. Takrat so vzpostavili ogromen projekt, ko se je Lent urejal, je bilo na tem mestu veliko gradbišče. Ta dediščina, torej predvsem ponovna vzpostavitev zavedanja, da smo mesto ob vodi in imamo mogočno reko, ki nas v resnici povezuje, ne razdružuje, poskušamo peljati naprej in mislim, da doslej v tej smeri delamo uspešno.

Oba bregova bo povezovala tudi nova brv, ki je v načrtu ob starem mostu. Kdaj lahko pričakujemo novo brv?

Pogodba je podpisana, uvedba v delo je, stekle so priprave v delavnicah, na gradbišču se zaenkrat ne vidi. Projekt teče skladno s pogodbenimi roki. Namen te brvi je, da se vzpostavi komunikacija na spodnjem nivoju. Maribor ima to srečo, da ima dva nivoja, torej nivo ob Dravi in zgornji nivo. Treba je povezati oba spodnja nivoja. Gre za infrastrukturno injekcijo v desni breg. Ko bomo oba bregova povezali, lahko pričakujemo, da se bo tudi na tistem predelu, torej predvsem desnem nabrežju Drave pričelo nekaj urejati. Z brvjo lahko torej pričakujemo nove vsebine, programe. To je dotok krvi, nujno potrebno za nadaljnji infrastrukturni in vsebinski razvoj.