V Mariboru se še vedno skoraj 70% vseh potovanj v službo izvede z uporabo osebnega vozila, čeprav mnogokrat slednje ni utemeljeno. Osnovni občinski dokument, ki obravnava področje vodenja motornega prometa je Celostna prometna strategija MOM, v kateri je potekanje motornega prometa eden od stebrov razvoja, ki je mnogokrat v nasprotju z idejami o trajnostnem razvoju prometnega sistema, ki temelji na rabi JPP, kolesarjenja in peš.

Sistem vodenja prometa v Mariboru upravlja podjetje Nigrad, ki ima vzpostavljen koncept semaforizacije s centralnim nadzorom in vodenjem semaforjev in center za avtomatsko obdelavo podatkov in vodenj prometa. V omenjenem sistemu je tudi večje število kamer, ki omogočajo zbiranje podatkov o prometu ter tudi vodenje prometa.

Težava rdečega vala

Na redni občinski seji so opozorili na težavo rdečega vala na nekaterih glavnih mariborskih prometnicah, zlasti v večernem času. Svetnik Igor Jurišič je županu dal pobudo, da se na nivoju celotnega mestnega prometa preveri dejansko stanje semaforjev in sinhronizacija le-teh, po možnosti predvsem na glavnih vpadnicah. Izrazil je željo, da se uredi t.i. zeleni val, ki bi doprinesel k pretočnosti mesta. Aleksander Saša Arsenovič je pobudo pozdravil s podporo ter se strinjal, da bi bilo smiselno raziskati možnosti.

[[image_1_article_83477]]

Sinhronizacija zelenga vala

Strokovnjak dr. Drago Sever, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inžinirstvo in arhitekturo je za Maribor24 pojasnil, da je sinhronizacija t.i. zelenega vala odvisna od razdalje med križišči in progresivne hitrosti, ki je manjša od največje dovoljene hitrosti. Zraven zamika med začetkom zelene luči na zaporednih semaforjih (čas v odvisnosti od razdalje in hitrosti) na učinkovitost delovanja sistema najbolj vplivajo uporabniki - speljevanje, obnašanje med vožnjo).

Sinhronizacija prometa v Mariboru bi bila smiselna

Kar se tiče Maribora, je povedal dr. Sever, ''se je potrebno vprašati ali sinhronizacija semaforjev v Mariboru obstaja. Sinhronizacija bi bila smiselna na večjih vpadnicah v mesto - na Ptujski cesti, Cesti proletarskih brigad, delu Titove ceste in delu Partizanske ceste. Seveda bi sinhronizacija vplivala na pretočnost prometa v smeri poteka obravnavane prometne smeri.''  Kot eno izmed ključnih križišč, ki bi se moralo prilagoditi omenja križišče Titove - Ptujske in Ceste proletarskih brigad.

''Neodvisna analiza mariborskega semaforskega sistema bi bila smiselna in izvedljiva,'' še pojasnjuje strokovnjak. Na fakulteti namreč razpolagajo z napredno programsko opremo za prometno modeliranje. Kot pojasnjuje, bi morali v takšni analizi preveriti prometne obremenitve v različnih časovnih obdobjih, prometno infrastrukturo ter dejanske nastavitve semaforjev v mestu. Na podlagi teh podatkov bi bilo potem mogoče izračunati zamude, identificirati kritične točke in pripraviti optimizacijske predloge, ki bi zmanjšali zastoje ter omogočili uvedbo t.i. progresivnega krmiljenja na izbranih prometnicah.

Rešitve je smiselno iskati izven obsega glavnih vpadnic

Dr. Sever poudarja, da rešitve za bolj tekoč promet na glavnih mariborskih prometnicah presegajo zgolj prilagajanje semaforjev. Ključni ukrep bi bil po njegovem mnenju generalno zmanjšanje obremenjenosti vpadnic, denimo z vzpostavitvijo učinkovitega sistema P+R ter smiselno zasnovanimi mestnimi obvoznicami.

Kot dodatno možnost navaja širšo in bolj doseldno uporabo dovoljenega zavijanja desno pri rdeči luči, kjer to prometno-varnostne razmere seveda dopuščajo. Pomemben potencial vidi tudi v nadgradnji prometno odvisnega krmiljenja, torej sistemov, ki se prilagajajo dejanskim prometnim obremenitvam v realnem času. Slednje bi lahko namreč opazno izboljšalo pretočnost na njabolj obremenjenih odsekih. 

Kaj bo prinesel novi semafor pri Europarku?

V razpravi o prometni pretočnosti se ne moremo izogniti vprašanju novega semaforja na Titovi cesti pri Europarku. Dr. Sever ob tem opozarja, da razlogov za takšno ureditev ne pozna, saj gre za izven nivojsko križišče, kjer bi semaforizacija lahko celo poslabšala pretočnost. Eden od mogočih razlogov je po njegovih besedah avtobusno postajališče na desni strani Titove, kjer pešci pogosto prečkajo cesto izven urejenih prehodov.

''Če je to vzrok, se zdi rešitev vprašljiva,'' pojasnjuje saj bi dodatni semafor na že tako obremenjeni mestni vpadnici lahko ustvaril nove zastoje. Po njegovem mnenju bi bilo zato smiselno premisliti o drugih ukrepih, ki bi bolj učinkovito uredili varnost pešcev, ne da bi hkrati slabšali prometni tok.

Največje obremenitve prometa se pojavljajo v popoldanskem času

''Glede na to, da je osebno vozilo še vedno "glavno" prevozno sredstvo Mariborčanov in ljudi, ki se v Maribor vozijo na delo, je stanje pričakovano. Večje konične obremenitve se pojavljajo v popoldanskem času med 14. in 17. uro skoraj na vseh glavnih vpadnicah. Kot uporabnik se v omenjenem času teh cest praviloma izogibam, v nasprotnem primeru pa se je potrebno prilagoditi ... in počakati,'' še pove dr. Sever.

Kot problem zase pa izpostavi tudi prometno kulturo nekaterih uporabnikov (brskanje po telefonu pred semaforjem, vožnja skozi rdečo in podobno). Na tem področju bi bilo po njegovem mnenju potrebno še več narediti z opozarjanjem (tudi v medijih) na nevarnosti tega početja ter z vzpostavitvijo senzorjev za kaznovanje takšnih prekrškov.