Včeraj je potekala prva redna seja mariborskega mestnega sveta po poletnem premoru. Mariborski mestni svetniki so bili med drugim seznanjeni tudi s polletnim poročilom realizacije občinskega proračuna, ki kaže, da so bili prihodki brez prenesenega ostanka sredstev od lani realizirani v višini 64,4 milijona evrov, kar predstavlja 42 odstotka vseh načrtovanih prejemkov. V to je vključeno zadolževanje za nekaj manj kot 600.000 evrov za Zdravstveno postajo Magdalena. Odhodki so bili do konca junija realizirani v višini 69,5 milijona evrov, kar predstavlja 40 odstotkov vseh načrtovanih.

Proračun je bil sprejet februarja v višini 169,3 milijona evrov in nato z rebalansom junija zvišan na 173,9 milijona evrov. Mateja Cekić iz urada za finance in proračun je pojasnila, da je likvidnostno stanje občine v prvem poletju zelo dobro, zato ni bilo treba koristiti likvidnostnega kredita. Letošnje izvrševanje proračuna je po njenih besedah podobno kot v preteklih letih, bo pa do konca leta treba sprejeti rebalans, verjetno oktobra.

V razpravi o izvrševanju občinskega proračuna v prvi polovici leta je svetniška skupina Svoboda opozorila na nizka vlaganja v investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev. A ji je bilo pojasnjeno, da je v začetku leta treba najprej izvesti javna naročila, dela pa se izvajajo večinoma poleti, zato v polletnem poročilu še niso zajeta.

Za raziskavo občina plačala 11 tisoč evrov

Konec preteklega leta je podjetje Ninamedia po naročilu Mestne občine Maribor izvedlo raziskavo zadovoljstva občanov po posameznih mestnih četrteh in krajevnih skupnostih. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 3003 anketirancev. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo zadovoljstva občanov po posameznih mestnih četrtih in krajevnih skupnosti, identificirati probleme, s katerimi se srečujejo, preveriti seznanjenost s posameznimi projekti, ki jih je Maribor izvedel v zadnjih petih letih za dvig kakovosti življenja v mestu ter ugotoviti zadovoljstvo z vodenjem mestne občine in mestne uprave ter sodelovanje občanov pri upravljanju mesta.

Mestnim svetnikom so bili na današnji seji predstavljeni rezultati raziskave, ki je občino, po besedah župana Saše Arsenoviča, stala okoli 11 tisoč evrov.  »Raziskavo nismo delali zato, da bi izvedeli, kaj delamo dobro, ampak, da bi videli, kje smo slabi,« je med drugim dejal župan.

Morda vas zanima: Kritike pred sejo: Namesto reševanja potreb občanov, drage raziskave za županovo samopromocijo

Svetnico Davorko Pregl je po predstavitvi zanimalo, kaj se je od izvedbe raziskave storilo, da bi se sledilo željam in potrebam občanov, ki so bile izražene v anketi. Župan je dejal, da so se pri razvoju ravnali tudi po rezultatih raziskave in prioritizirali projekte, za katere so občani ocenili, da so jim bolj pomembni. Ob tem je izpostavil vlaganje v zdravstveno infrastrukturo v Mariboru.

Nekateri svetniki so izrazili prepričanje, da bi morali tovrstne raziskave ponoviti večkrat in sproti preverjati zadovoljstvo prebivalcev, spet drugi pa menijo, da bi lahko denar porabili kje drugje. Danijela Šerbinek je še predlagala, da bi občina lahko premislila o uvedbi spletne ankete. 

Kritike znova letele na komisijo za mandatna vprašanja

Precej burno razpravo je povzročil predlog za imenovanje odbora za podelitev Glazerjevih nagrad. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je namreč predlagala devet članov, od katerih šest prihaja iz Gibanja Svoboda. »Ni korektno in ni higienično, ker je prišlo kar nekaj kandidatur iz drugih političnih strank. Nimate niti osnove politične korektnosti, kar me žalosti,« je dejala Lidija Divjak Mirnik in dodala: »Če se bo tako nadaljevalo, nevem, kam bomo prišli in ne bo imelo smisla, da imamo mestni svet. Lista Arsenoviča in Gibanje Svoboda se bosta odločala po svoje«. Presenečenje nad izborom je izrazil tudi Franc Kangler: »Tudi sam sem presenečen nad izborom. Ko pogledaš, kdo je koga predlagal, ugotoviš, da je koalicija pobrala vse, opozicija pa nobenega«.

Spomnimo … Večino v komisiji za mandatna vprašanja imata namreč prav omenjeni svetniški skupini, kar je veliko prahu dvignilo tudi na avgustovski izredni seji, ko je komisija predlagala nadzornike JHMB. Komisija je dala na glasovanje le štiri kandidate od osmih, in sicer Roberta Ciglariča, Mateja Bastiča, Franca Derganca in Davida Kastelica, vsi člani omenjenih skupin. Številni svetniki in svetnice so izrazili prepričanje, da je izbor kandidatov posledica dogovora med županom in Gibanjem Svoboda, čeprav jih nekateri v Svobodi javno niso podprli.

Vodja komisije Davorka Pregl iz Gibanja Svoboda, je dejala, da je bilo vodilo izbora strokovnost kandidatov. »Ne pustim si očitati, da je bilo politično izbrano. Dvanajst jih je bilo prijavljenih, izbrali smo jih devet, torej so izpadli samo trije,« je dejala Preglova in dodala, da je bilo možnosti za prijavo kandidatov več, a da večjega odziva ni bilo. Po razpravi so predlagane kandidate potrdili.

Zavod za turizem se seli 

Ob nekaterih pomislekih glede smotrnosti nakupa in usode sedanjih prostorov so mestni svetniki soglašali tudi z občinskim nakupom prostorov na Glavnem trgu pri začetku Gosposke ulice, kamor nameravajo umestiti upravo zavoda za turizem in turistično-informacijski center. Za poslovni prostor, kjer je bila prej knjigarna in papirnica, bodo odšteli 243.200 evrov. "Želimo biti na ulici, med ljudmi, da bo to družaben prostor," je povedal direktor zavoda Jure Struc.

Mestni svet je prav tako dal soglasje za začetek projektiranja nadaljevanja urejanja kolesarske poti na desnem nabrežju Drave med Splavarsko in Studenško brvjo, ki bo po trenutnih ocenah zaradi zahtevnosti posega v brežino stala nekaj več kot tri milijone evrov.