Mariborska Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je nepogrešljiva za slovensko gospodarstvo, tako z izobraževanjem vrhunsko usposobljenega kadra, kot tudi s svojo raziskovalno dejavnostjo. Izšolani gradbeniki pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije na tujih trgih, hkrati pa sodelujejo pri razvijanju novih materialov, načinov konstruiranja in tehnologij.

Trg gradbeništva je v velikem vzponu

Trg gradbeništva se izredno razvija, cene gradenj in nepremičnin rastejo. Dr. Samo Peter Medved, gradbeni inženir in mariborski podžupan, meni, da je gradbeništvo trenutno zelo perspektiven poklic: »Leta krize so v približno 12 letih pustila zelo velik negativen pečat v panogi, kar se je odrazilo tudi na velikem zmanjšanju vpisa na gradbeno fakulteto. Že od druge polovice leta 2016 pa sta panoga in trg gradbeništva v zelo velikem vzponu.« Posledica pretekle krize je pomanjkanje kadrov, saj so gradbeniki trenutno med najbolj iskanimi poklici v Sloveniji. Dr. Medved je mnenja, da se bo ta trend nadaljeval še vrsto let: »Zaradi premajhnega vpisa in upokojevanja, kadrov ne bo možno nadoknaditi v naslednjih 10 letih. Ta trenutek vsi pokazatelji kažejo na veliko rast panoge.« Mariborski študenti gradbeništva ali gospodarskega inženirstva so že na fakulteti deležni izobraževanja, ki je skladno s potrebami razvoja slovenskega gospodarstva in jih pripravi na prihodnje delovanje v praksi. Dr. Marko Renčelj, vodja univerzitetnega študijskega programa gradbeništva prve stopnje v Mariboru pravi, da so diplomanti usposobljeni za kreativno in inovativno razreševanje praktičnih nalog v stroki: »So strokovnjaki s tehniško-tehnološkimi znanji potrebnimi za načrtovanje in projektiranje v gradbeništvu, pripravo, organizacijo in vodenje gradbenih del, tehnoloških procesov v gradbeništvu in podobno.«

Mariborski študenti se na zaposlitev pripravljajo na konkretnih projektih

Zaposlitvene možnosti gradbenih inženirjev posegajo na vse bolj široka področja, zato študijske smeri na FGPA vzpostavljajo kader, ki bo projektiral zanesljive objekte. Dr. Tomaž Tollazzi, vodja katedre za prometne gradnje na oddelku za gradbeništvo, izpostavlja sodelovanje študentov pri realnem projektnem delu: »Povezanost naše fakultete z gospodarstvom je zelo močna. Lahko bi celo zatrdil, da naše fakultete že zdavnaj ne bi bilo več, če ne bi sodelovali z gospodarstvom, kar pa je tudi ena od dolžnosti oziroma namenov fakultete.« Pri izvajanju pedagoškega procesa sodelujejo vrhunski strokovnjaki iz prakse, ki diplomantom dajejo dodano vrednost. Dr. Tollazzi je izpostavil Marjana Pipenbaherja in Viktorja Marklja, ki predstavljata svetovno blagovno znamko in s svojimi kompetencami bogatita usposobljenost študentov. Fakulteta slovenskemu gospodarstvu doprinaša na primer z razvojem nizko-energetskih montažnih lesenih hiš, sodobnih gradbenih materialov, novih tipov krožnih križišč in z rezultati raziskav mnogih profesorjev-raziskovalcev, katerih raziskovalno delo je namenjeno tako znanosti kot tudi stroki – torej gospodarstvu.

 Prihodnost poklica je informacijsko modeliranje

V zadnjem desetletju se v svetu intenzivno razvija informacijsko modeliranje gradbenih objektov in tudi v Sloveniji je digitalizacija grajenega okolja ena izmed ključnih razvojnih smernic: »Pohvaliti je potrebno, da je FGPA že pred leti prepoznala te trende in izobraževala svoje študente na tem področju in lahko trdim, da ne zaostajajo za primerljivimi fakultetami, ali so celo pred njimi,« pravi dr. Medved. Prihodnost gradbeništva je v večji digitalizaciji in virtualizaciji panoge, saj mladi strokovnjaki s tovrstnim znanjem pridobijo na svoji konkurenčnosti. Digitalno modeliranje objektov je obvezen del študijskega programa Gospodarskega inženirstva – smer gradbeništvo. Dr. Nataša Šuman, vodja drugostopenjskega programa te študijske smeri pravi, da pristop s tem znanjem omogoča komunikacijo med vsemi udeleženci v projektih: »Takšen model omogoča lažje spremljanje vseh faz gradnje in popoln nadzor nad informacijami skozi ves življenjski ciklus objekta.« Študenti s tovrstnimi spretnostmi so dragocena pridobitev za celotno stroko.

Strokovna usposobljenost in široka izobrazba

Prebivalstvo ima nenehno potrebo po mobilnosti, prevozu velikih količin blaga in dostopnosti do surovin. Dr. Tollazzi meni, da bo gradbeništvo vedno imelo perspektivo, saj je materialno ustvarjanje v človeškem značaju: »Vsi potrebujemo zdravo bivalno okolje oziroma stanovanja, hitre prometne povezave – kar pomeni direktne povezave skozi predore, preko mostov, po avtocestah, vsi potrebujemo parkirne hiše, urejene vodotoke;  vse skupaj pa mora biti izdelano varno, ekonomično in z uporabo sodobnih gradbenih materialov.« V času recesije so bili slovenski diplomanti gradbeništva prisiljeni iskati službe v tujini, sedaj je situacija drugačna: »Če državi gre dobro, tudi gradbeništvu gre dobro. Ta trenutek državi gre dobro, zato v Sloveniji primanjkuje inženirjev gradbeništva,« je dodal Tollazzi. V Mariboru izvajajo dodiplomski, magistrski in doktorski študij gradbeništva, kot tudi gospodarskega inženirstva – smer gradbeništvo. Dr. Marko Renčelj pravi, da se diplomanti z delom na celovitih praktičnih projektih srečajo že tekom študija: »Tudi z obveznim praktičnim usposabljanjem v gospodarstvu, kjer se še konkretneje seznanijo s praktičnimi problemi in njihovimi rešitvami, ter se usposobijo za samostojno reševanje le-teh.« Projekta »Po kreativni poti do praktičnega znanja« in »Študentski inovativni projekti« mlade še bolj izpostavita realnemu udejstvovanju v gospodarstvu.  Sodobno zasnovan magistrski študij gradbeništva se prilagaja potrebam trga in se posodablja skladno z najnovejšimi dognanji stroke. Vodja drugostopenjskega študija, dr. Janja Kramer Stajnko, razlaga, da je program zasnovan tako, da študent pridobi znanja iz raznolikih področij: »Profil magistra inženirja gradbeništva opravlja zahtevna dela, kot so projektanti zahtevnih objektov, strokovni nadzor, vodje investicij, gradbeni inšpektorji.«

Sodelovanje mariborske FGPA s slovenskimi podjetji je zelo močno

Fakulteta sodeluje z različnimi slovenskimi podjetji, ki so vključena v številne študentske in tudi znanstvenoraziskovalne projekte: »Sodelovanja so posebej intenzivna na področjih lesene gradnje, gradbenih materialov, eksperimentalne analize konstrukcij, geotehnike, cest,« razlaga dr. Kramer Stajnkova. Študenti se tako neposredno spoznajo z delom v gospodarstvu in pridobijo prve pomembne izkušnje. Preko projektnega sodelovanja mladi velikokrat dobijo prve zaposlitve, poleg tega pa projektno sodelovanje vpliva na razvoj slovenskega gospodarstva. Znanje diplomantov pozitivno ocenjujejo tudi strokovnjaki iz prakse: »V svoji karieri, ki se približuje 30. letom, sem dodobra spoznal znanje diplomantov. Sam se trenutno nagibam k temu, da bi ponovno uvedli enovit študij gradbeništva, saj opažam, da so študentje, ki zaključijo drugo bolonjsko stopnjo gradbeništva res dobro strokovno usposobljeni. Prvo stopnjo gradbeništva in višji strokovni študij gradbeništva pa bi bilo potrebno poenotiti s ciljem, čim hitrejše možnosti zaposlitve v praksi, predvsem za potrebe tehnoloških procesov gradenj. Teh kadrov nam izredno primanjkuje,« meni dr. Medved.

Združitev gradbeništva in ekonomije

Velika pridobitev za slovensko gospodarstvo so strokovnjaki, katerih kompetence združujejo gradbeniška in ekonomsko-poslovna znanja. Na mariborski FGPA so prepoznali pomanjkanje kadra s tovrstno izobrazbo že pred 25 leti, ko so pričeli izvajati program Gospodarsko inženirstvo. Do tedaj tradicionalni študijski programi niso bili usmerjeni v pridobivanje znanj, ki bi povezovala tehnične in poslovne aspekte projektiranja. Dr. Nataša Šuman, vodja programa GING – smer gradbeništvo, pravi, da so študenti s poznavanjem razvojno-tehnoloških dogajanj in trendov za gospodarstvo nepogrešljivi: »Tekom študija študentje pridobijo poglobljena znanja iz področij vodenja in upravljanja gradbenih projektov, planiranja in tehnologije gradnje, gradbenih konstrukcij ter iz ekonomsko-poslovnih ved. Program na 2. stopnji je zasnovan sodobno, saj vključuje predmete z naprednimi vsebinami iz informacijskega modeliranja objektov (BIM), trajnostne gradnje, optimizacije gradbenih procesov, investicijskega odločanja ter  vrednotenja nepremičnin.« Po opravljenem šolanju so zaposlitvene možnosti izredno široke, saj diplomanti lahko vodijo gradbene projekte  v inženiring podjetjih, vodijo gradbišča pri izvajalcih, izdelujejo projektno dokumentacijo v birojih, poslujejo z nepremičninami ali se zaposlijo v bančnih ali zavarovalniških sektorjih. Maši Rožej, ki je magistrirala iz programa GING so bili najbolj všeč predmeti, ki so se povezovali s prakso: »Študij nas je spodbudil, da sami s pomočjo praktičnih vaj in seminarskih nalog spoznavamo, kako stvari v praksi dejansko potekajo. Spoznali so nas tudi z več računalniškimi programi, ki jih podjetja pri delu uporabljajo. Pri več predmetih so nas peljali tudi na razna gradbišča, ki so bila takrat v Mariboru delujoča tako, da smo lahko delo na gradbišču spoznali od blizu. Vse to so stvari, ki ti res koristijo, ko pričneš z delom. Seveda je potrebno veliko narediti tudi sam, ti pa študij poda vse osnove, ki jih potrebuješ.«

Uspešnost doma in v tujini

Celovitost programov, široka izobrazba in uspešnost pri opravljanju strokovnih izpitov, študentom široko odpirajo vrata v tujino, predvsem v sklopu študentskih izmenjav. FGPA je že vrsto let aktivno vključena v projekte mednarodne izmenjave študentov in zaposlenih, tudi dr. Kramer Stajnkova izpostavlja mnoga sodelovanja s tujino: »Udejstvujemo se preko mednarodnih raziskovalnih projektov (npr. mednarodni projekt Neptune) ali študentskih delavnic, kot tudi številnih programov mobilnosti, ki omogočajo študijska gostovanja študentov in profesorjev (Erasmus+, CEEPUS). Preko teh programov študenti dobijo možnost opravljanja enega dela študijskih obveznosti v tujini, na partnerskih institucijah, in na tak način poglobijo svoja znanja tujega jezika in spoznajo specifike stroke v drugem okolju. Preko takšnih izmenjav se spletejo pomembne vezi, ki študentom in zaposlenim pomagajo v nadaljnji karieri.« Vse več vpisanih se odloči vsaj en semester preživeti v tujini. Ena takšnih je tudi Tamara Arcet, ki je magistrirala iz gospodarskega inženirstva: »Udeležila sem se ene Erasmus izmenjave – en semester sem bila na univerzi VIA University College v mestu Horsens na Danskem in enkrat v poletni šoli na fakulteti MGSU v Moskvi, Rusija, kjer sem izbrala program ruske arhitekture in ruščine.«

Nova era v razcvetu v panoge

Dr. Tollazzi pravi, da danes ni več potrebe, da bi diplomanti gradbeništva iskali službo v tujini: »Slovenija je na začetku novega infrastrukturnega investicijskega ciklusa. Pripravlja se, ali že poteka izgradnja novih hidrocentral, drugega tira železniške proge Koper – Divača, Tivolskega loka, nadgradnja železniške proge Zidani most – Celje, nadgradnja obstoječe proge med Mariborom in Šentiljem in potem izgradnja drugega tira, druga cev predora Karavanke, hitro cesto Jagodje – Lucija bo potrebno podaljšati do hrvaške meje, saj je na drugi strani že vse zgrajeno, tretja razvojna os je tudi opredeljena kot ena izmed razvojnih prioritet Republike Slovenije, manjka nam tudi hitra cesta med Postojno in Jelšanami, tudi tukaj je na drugi strani že vse zgrajeno, posodobitev in razširitev koprskega tovornega pristanišča, šestpasovna avtocesta med Vrhniko in Ljubljano ter Krtino in drugi, večji in manjši infrastrukturni projekti.« Zaposlitvene možnosti inženirjev gradbeništva in gospodarstva so torej tako v projektivi, kot v operativi in nadzoru. Širokega nabora poslovnih priložnosti se zavedajo tudi diplomanti : »Mislim, da smo študij zaključili ravno v pravem času, ko se je gospodarstvo in predvsem področje gradbeništva že izboljšalo in je bilo na trgu bilo kar nekaj možnosti za zaposlitev. Seveda mi je dodatno pomagalo to, da sem že po končani prvi stopnji začela s študentskim delom v manjšem inženirskem podjetju in si že ob študiju nabirala izkušnje,« razlaga Maša Rožej. Mariborska FGPA je za slovenski prostor nepogrešljiva v izobraževanju kadra, ki je usposobljen za izvajanje strokovnih in razvojnih opravil, ki zahtevajo tehniška in tehnološka znanja, združena z znanji organizacije in informatike.