Na Mestni občini Maribor je danes potekala novinarska konferenca mestnih svetnikov SMS Zeleni, LPR in NSi, na kateri so predstavili predlog določitve območij omejene hitrosti in lokacij stacionarnih merilnikov hitrosti v občini. Kasneje se je odzval tudi župan MOM Aleksander Saša Arsenovič.

Kot so uvodoma pojasnili želijo, da o radarjih in o njihovih lokacijah mestni svet glasuje. "Zato mora župan s strokovnimi službami pripraviti točne lokacije za oboje - za radarje in za zone 30, ki so po Mariboru pričele rasti kot gobe po dežju," so pokomentirali.

"Nihče se ne želi igrati s prometno varnostjo v Mariboru"

"Absolutna premetna varnost sploh varnost otrok je na prvem mestu in namen teh predlogov absolutno ni poslabšanje varnosti, ampak ravno obratno - izboljšanje, javna debata in rešitve, ki bodo to dejansko urejale," je izpostavil Igor Jurišič. Ob tem je dodal, da je njihov namen izključno to, da je mestni svet tisti, ki se bo seznanil s predlogi za postavitev teh stacionarnih merilnikov hitrosti in, ki bo o tem tudi odločal.

"Torej, če bi radar deloval v območju neke osnovne šole v času pouka, verjetno ne bi bilo svetnika, ki bi temu nasprotoval. Če bo pa na primer ta radar postavljen tik pred nek semafor, kjer vsak mogoče še malo pospeši in ne beležimo nobenih prometnih težav in je namenjen polnjenje proračuna, pa tega ne bomo podprli," je bil kritičen.

[[image_2_article_80565]]

100.000 kršitev v testnem obdobju

V nadaljevanju je izpostavil, da je v testnem obdobju bilo približno 100.000 kršitev in od teh je bilo 85 takšnih, ki so zahtevale odvzem vozniškega dovoljenja: "Večina prekrškov je bila očitno minornih. In zato, da bomo mi porezali tisto špico (teh 85), bodo ljudje, ki se peljejo v nedeljo k sorodnikom, k maši ali na kakšno kulturno prireditev, polnili proračun."

"Merilniki hitrosti verjetno teh najbolj kritičnih prekrškarjev ne bodo reševali. Bodo pa tisti, ki bodo plačevali in polnili proračun, tisti, ki bodo naredili nek minorni prekršek."

Prekrškov se je v odzivu dotaknil tudi župan MOM: "Tisti mesec, ko nismo izdajali kazni je bilo 100.000 prekrškov, zato je bil skrajni čas in politična modrost župana, da smo prebivalcem mesta povedali, da naj razmišljajo o skupnosti in ne ogrožajo drugih prebivalcev. To je samo po sebi dokaz več, da je nadzor hitrosti z radarjem več kot pravilen in argumentiran. O novih lokacijah se bo odločalo skladno z rezultati, skladno z novo študijo in s potrebami prebivalcev. Glede na to, da smo veliko mesto želimo poskrbeti za varnost vseh - najverjetneje bodo zato sledile še druge lokacije."

Arsenovič je opozoril tudi, da gre za usklajen pristop z Univerzo v Mariboru, zakonodajo in smernicami EU, ki spodbujajo varnejša, tišja in bolj zelena mestna središča. 

Od 60.000 evrov na mesec do milijonov letno

Del svetnikov pa je ob tem opozoril tudi na finančno dimenzijo. Po njihovih izračunih bi 20 radarjev lahko v proračun letno prineslo tudi več kot 10 milijonov evrov. “Če bi vsi takoj plačali polovičko kazni, bi to naneslo okoli 60.000 evrov mesečno na radar. Skupaj gre za milijonske zneske in tu se lahko vprašamo, ali gre res le za varnost ali še za kaj drugega,” so dejali.

Divjak Mirnik je ob tem dodala, da želijo zadevo rešiti brez pravnih zapletov: “Mi nismo Arsenovič, ki toži mestni svet in izgublja po sto tisoč evrov. Mi želimo, da se o tem odloča v skladu z zakonom in v mestnem svetu, da ne bo novih stroškov na sodišču.”

Obstajajo druge rešitve

Lidija Divjak Mirnik je ob tem dejala, da bi bila rešitev denimo poostrena kontrola policije, ki je v mestu trenutno prava redkost in pa poostrena kontrola s strani redarjev.

Na vprašanje, kako je pred 13 leti glasovala ob uvedbi tako imenovanih »Kanglerjevih« radarjev, je Divjak Mirnik odgovorila, da zgodovine ne bo komentirala.

"Če smo demokratična država in imamo delitev oblasti na sodno, izvršno in zakonodajno je prav, da o radarjih pa o teh postavitvah, ki so v preteklosti že povzročali težave v Mariboru, tudi odloča zakonodajna veja, to je mestni svet," je dodal Zdravko Luketič in omenil, da on "seveda podpira, da se radarji uporabljajo, ker pomenijo zaščito za vse udeležence v prometu. Ampak ta zaščita mora biti celovita, da preprečuje divjanje po cestah".

Kot možno rešitev je Luketič omenil tudi časovno omejitev merjenja hitrosti. "Ko gredo troci v šolo in, ko gredo domov. Zakaj bi ob enih zjutraj ko ni prometa in, ko ni ljudi na cesti, morala biti ista omejitev," se je vprašal.

Štiri točke

Mestni svetniki so v povezavi z vsem povedanim pripravili 4 sklepe:

  1. Da župan v sodelovanju s strokovnimi službami pripravi podobno poročilo testnih meritev.
  2. Da se iz študije predstavijo dodatne strokovne podlage, ki so bile v študiji povzete, "ker je nelogično, da imaš na nekem odseku več kršitev, kot je sploh predvideno število vozil".
  3. Da župan s sodelovanjem s strokovnimi službami za 28. redno sejo pripravi splošni akt, skladno z 112. členom Zakona o cestah, v katerem bodo opredeljena območja omejene hitrosti, ter ga predlaga v obravnavo in potrditev.
  4. Da župan pripravi predlog lokacij in režim obratovanja stacionarnih merilnikov hitrosti.

"Mi torej nismo rekli, da v Mariboru ne bomo imeli nobenega radarja, ampak želimo za vsako lokacijo slišati stokovne podlage in, če strokovne podlage so, ne vidimo razloga, da takega predloga ne bi podprli. V koliko bo pa radar postavljen 20 metrov pred tablo za konec Maribora na odprti cesti, kjer vsak že nekoliko pospeši, je pa evidentno, da je tak radar postavljen z namenom pobiranja denarja," so se strinjali svetniki.

Župan: Mestni svet je političen organ, radarji pa so stvar stroke

[[image_1_article_80565]]

V zaključku je Arsenovič očital svetnikom populizem: "Mestni svet je politični, ne pa strokovni organ. Radarji so postavljeni na podlagi študij Univerze v Mariboru in evropskih smernic. V normalnih skupnostih je nadzor hitrosti samoumeven. Če ljudje upoštevajo prometna pravila, ne bodo plačevali nobenih kazni."

"V Mariboru je, glede na leto 2012, primerno skušati pridobivati politične točke na takšnem populizmu, sploh, če nikoli nisi dal neke resne razvojne ideje v svojem političnem programu in delovanju v mestnem svetu - s tem mislim predvsem na dva od treh prisotnih. Zavedali smo se političnega tveganja, mestni svetniki pa so verjetno žalostni, da je naše mesto to normalno sprejelo. Mestni svet ne sme odločati o strokovnih vprašanjih, lahko le odloča o političnih vprašanjih," je povzel.