Danes je v gradu v Račah potekalo zaključno srečanje Sveta regije, Razvojnega sveta regije in Regijske razvojne mreže Podravja, ki ga vsako leto organizira Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, letos skupaj z gostiteljico, Občino Rače – Fram. V središče razprave so postavili prihodnje izvajanje kohezijske politike v luči skladnejšega regionalnega razvoja ter podrobnejši pregled prioritetnih projektov, izvedenih v okviru Dogovora za razvoj regije Podravje.
Jevšek: Pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike smo med najbolj uspešnimi državami članicami Evropske unije
Letošnje zaključno srečanje je bilo namenjeno pogledu v izvajanje kohezijske politike v obdobju zaključevanja ter pogledu v prihodnjo finančno perspektivo v luči skladnejšega regionalnega razvoja. »Slovenija se pri uspešnosti porabe razpoložljivih sredstev programskega obdobja 2014-2020 z doseženimi 93 odstotki uvršča na peto mesto skupaj s Češko, kar pomeni, da smo pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike med najbolj uspešnimi državami članicami Evropske unije«, je povedal dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj. “Praktično imamo koristno uporabljen ves evropski denar, to je preko 3 milijarde 300 milijonov evrov.“ Dodal je, da je bila podravska regija v pretekli finančni perspektivi posebej uspešna na področju Interreg projektov. »Za programsko obdobje 2021-2027 smo na ministrstvu vzpostavili vse potrebne podlage in s tem omogočili, da bo do konca leta razpisanih za okoli 180 milijonov evrov sredstev, v pripravi pa so tudi dokumenti, s katerimi bomo lažje definirali ter s tem zagotovili skladnejši regionalni razvoj.«
»Prav tako smo z Dogovorom za razvoj regij, programi interreg in Strateškim načrtom za razvoj podeželja zagotovili mehanizme, ki bodo manjšim občinam, za katere velja priporočilo medsebojnega povezovanja, omogočali boljšo možnost dostopa do sredstev EU kot v prejšnjem finančnem okviru,« je še dodal minister.
Minister Jevšek je še omenil, da so bili pri pripravi nove finančne perspektive deležni upravičene kritike zahodnega dela Slovenije, ki prejme le 30 odstotkov sredstev, medtem ko vzhodni del zaradi koeficienta nerazvitosti 70 odstotkov. “To se dogaja zaradi tega, ker je del zahodne kohezijske regije tudi Ljubljana, ki ima veliko industrije in je uspešno mesto. Imamo pa posamezne občine v zahodni kohezijski regiji, ki so slabše razvite kot tiste na vzhodu. Bilo bi nepošteno, če jih ne bi zbalansirali z denarjem, da lahko dohitijo razvitejše regije.”
V preteklem obdobju so v podravski regiji uspešno kandidirali z 1.421 projekti
Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor je skupaj s partnerji aktivno sodelovala pri pripravi in usklajevanju prioritetnih projektnih predlogov, uvrščenih v Dogovor za razvoj Podravske regije (DRR), predvsem v luči pravočasne oddaje vlog za neposredno potrditev ter pripravo manjših in večjih sprememb ter dopolnitev še v letu 2022. »V dveh pozivih smo prijavili 36 projektov v višini 92,5 milijonov evrov, potrjenih pa je bilo 31 projektov iz prednostnih naložb komunalne (12 projektov), poslovne (10), kolesarske (5) in regionalne mobilnostne infrastrukture (1) ter dva projekta iz naslova ohranjanja biotske raznovrstnosti in en projekt Fundacije Prizma za ustvarjanje novih delovnih mest in vključujoče družbe (SOCIOLAB), vse našteto v skupni vrednosti nekaj čez 128,4 milijonov evrov s predvideno vrednostjo sofinanciranja v višini 84,3 milijonov evrov«, navaja Karmen Razlag, v. d. direktorja RRA Podravje – Maribor.
Po podatkih RRA Podravje – Maribor so do 1. oktobra letos upravičenci iz podravske regije v okviru Regionalnega razvojnega programa (RRP) za leto 2023 uspešno kandidirali oziroma dobili potrditve o finančni podpori na 1.421 projektih v vrednosti 390 milijonov evrov, od tega jih je bilo 962 financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Preko sklada sektorskih projektov so pridobili še dodatnih 370 milijonov evrov. V 118 primerih so upravičenke občine podravske regije, v kar 844 primerih pa so upravičenci podjetja, javni zavodi, združenja, društva in osnovne šole ter drugi. Iz Evropskega socialnega sklada (ESS) je bilo v tem času potrjenih 374 projektov v višini 42.466.917 evrov, od kateri je bila večina (241) upravičencev iz vrtcev, osnovnih šol in srednjih šol, v 12 primerih je bila upravičenec Univerza v Mariboru ter v šestih primerih tudi zdravstveni domovi. Najmanj projektov je bilo sofinanciranih iz kohezijskega sklada (KS) (76). Od tega so bile v 34 primerih upravičenci občine in ostale javne ustanove v 42 primerih pa podjetja.
“V prihodnji finančni perspektivi pričakujemo pravočasen začetek priprave Dogovorov o razvoju regije, določitev odstotkov sofinanciranja, ki bo zagotavljal varno in pravočasno izvedbo projektov ter bistveno hitrejše odločanje o potrditvi vlog za sofinanciranje,« je povedal Boris Keuc, vodja Sektorja za regionalni razvoj na RRA Podravje – Maribor.
Rešitev je v regionalizaciji in v pokrajinah
V okviru nove finančne perspektive računajo še na več sredstev. Zagotovljenih imajo dobrih 90 milijonov evrov iz naslova Dogovora za razvoj regij, pri čemer pa niso imeli velikega vliva na vsebine. “Vsebine so v enem delu prave, recimo oskrba s pitno vodo, čistilne naprave, kolesarsko državno omrežje in zelena infrastruktura (ozelenitve parkov, drevoredi, …). Na prvem razpisu Podjetno v svet podjetništva PONI smo bili uspešni, na ostale razpise še čakamo. Minister je obljubil, da se bodo nekateri začeli že v januarju 2024.” Keuc še opozori na težave, s katerimi se soočajo v podravski regiji: starajoče se prebivalstvo, velik odliv kadrov, manjše število delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, … “Računamo na podjetja, ki so se v prejšnji perspektivi na veliko prijavljala in na Univerzo v Mariboru, ki ima nalogo, da pridobi čim več sredstev za raziskave in razvoj. Občine pa so zadolžene za podporno infrastrukturo. Tu pa imamo težavo, saj imamo kar nekaj investitorjev, ki bi želeli graditi, podjetniške in obrtniške cone pa so bolj ali manj zapolnjene.” Državi so danes sporočili, da bi morale regije, če želimo skladni regionalni razvoj, same odločati o vsebinah in prioritetah v okviru sredstev, ki jih izpogajajo. Rešitev je v regionalizaciji in pokrajinah.
