Kot poroča STA, je civilna iniciativa za ptujsko obvoznico na protikorupcijsko komisijo, direkcijo za infrastrukturo, varuha človekovih pravic in Evropsko komisijo naslovila uradno pritožbo zaradi domnevnih odkritij, da je bila državna študija o prometnem hrupu prilagojena tako, da kaže prenizke rezultate in s tem prikriva dejansko stanje ob cesti.

Meritve hrupa niso bile izvedene pošteno

Kot so sporočili iz omenjene civilne iniciative, njihove ugotovitve kažejo, da meritve hrupa niso bile izvedene pošteno in v skladu s stroko, temveč tako, da zmanjšajo izmerjene vrednosti hrupa in s tem ublažijo uradno sliko prometne obremenitve.

V civilni iniciativi trdijo, da so meritve bile opravljene predvsem v bližini trgovskih centrov, kjer promet ni enak kot ob najbolj obremenjenih stanovanjskih fasadah, zato takšne lokacije že same po sebi podcenijo dejansko izpostavljenost ljudi hrupu. Ob tem naj bi bile pri več merilnih točkah ugotovljene tudi manipulacije pri sami izvedbi meritev.

Razkrivajo tudi ostale nepravilnosti

Med drugim v civilni iniciativi navajajo, da so bili mikrofoni postavljeni za živimi mejami, ograjami ali zidovi, kjer je hrup že delno zadušen, merilna oprema ni bila nameščena na mestih, kjer ljudje dejansko živijo, ampak v zavetrju ali na skritih lokacijah, meritve pa so bile opravljene v prekratkih časovnih intervalih ali v manj obremenjenih obdobjih, kar ne odraža tipične vsakodnevne prometne obremenitve. Ob tem naj bi strokovnjaki uporabili neustrezno metodologijo, ki ni skladna z evropskimi smernicami in sodobnimi standardi za modeliranje hrupa.

Študija je pokazala nižje vrednosti hrupa od dejanskih

Iz zgoraj navedenih razlogov, naj bi uradna študija pokazala nižje vrednosti hrupa, kot jih prebivalci dejansko doživljajo vsak dan, še posebej ponoči, ko je dokumentirano tudi 70 decibelov in več. Civilna iniciativa državi očita, da odlaša z gradnjo odseka hitre ceste Ptuj-Ormož, ki bi dolgoročno razbremenil naselja in preusmeril promet iz stanovanjskih območij na primernejšo traso.

Protihrupne ograje niso rešitev

V civilni iniciativi prav tako nasprotujejo rešitvi s protihrupnimi ograjami, saj te po njihovem niso rešitev problema, ampak le obliž, ki delno zakrije hrup. Po njihovem mnenju, protihrupne ograje ne rešijo prevelike količine prometa, prav tako pa ne zmanjšajo škodljivih snovi v zraku. Iz vseh teh razlogov, se je civilna iniciativa odločila, da o ugotovljenih nepravilnostih in sumih manipulacije uradnih študij obvestijo pristojne institucije v Sloveniji in Evropski uniji ter tudi javnost.

Od KPK zahtevajo preiskavo vseh okoliščin

Ob tem od Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zahtevajo preiskavo vseh okoliščin priprave študije hrupa. Od KPK zahtevajo tudi, da bi ta morala preveriti ali so bili nadzorni organi pod nedovoljenim vplivom gospodarskih subjektov. Komisija naj tudi preišče razloge za odlašanje z omenjenim odsekom hitre ceste ter preveri, ali obstoječi postopki povzročajo neupravičeno škodo prebivalcem, so še pozvali v iniciativi.

Kaj pravi ministrstvo za infrastrukturo?

Infrastrukturno ministrstvo je civilni iniciativi, ki zastopa predvsem prebivalce ob zelo obremenjeni Ormoški cesti skozi Spuhljo, že poleti odgovorilo na zahtevo za omejitev prometa zaradi preseganja onesnaženosti zraka in hrupa.

Zaradi izvedbe začasne navezave bodoče hitre ceste do izgradnje obvoznice jim je zagotovilo ukrepe za zaščito pred hrupom. Pri tem so se na ministrstvu sklicevali na študijo hrupa za opredelitev območij in obsega potrebnih protihrupnih ograj ob pomembnih cestah v upravljanju direkcije na območju Celja, Maribora in Ptuja z okolico, ki so jo naredili leta 2023.