Nagrado Štajerski zaposlovalec 2022 v okviru ŠGO je lansko leto prejelo podjetje Intera d.o.o. s Ptuja. V sodobno urejenih prostorih Tehnološkega parka Ptuj tik pod ptujskim gradom je zaposlenih 46 ljudi, ki se v prijetnem in stimulativnem delovnem okolju ukvarjajo z razvijanjem spletnih in mobilnih aplikacij za pomoč pri vodenju projektov, prodaji in marketingu ter upravljanju s kadri. Razvijajo lastni sistem Intrix, ki ga koristi že več kot 10 tisoč uporabnikov, sodelujejo pa z več kot tisoč naročniki.

Njihova zgodba v uspehu se je začela pisati leta 2002, pred petimi leti so kupili propadajočo stavbo nekdanje vojašnice, zgrajeno leta 1903/1904, in jo v notranjosti povsem preuredili. Ker je petnadstropni objekt spomeniško zaščiten, so morali ohraniti njegovo zunanjost, vse ostalo je prilagojeno delovnemu procesu in dobremu počutju zaposlenih. Med prvimi v Sloveniji so prejeli certifikat Družini prijazno podjetje. Pred našim mikrofonom in kamero smo gostili direktorja Intere Petra Ladiča.

[[image_1_article_64875]]

Kaj vam pomeni nagrada Štajerski zaposlovalec leta?

Dejansko se že od vsega začetka, odkar smo ustanovili podjetje in se začeli resno razvijati, ukvarjamo z zadovoljstvom zaposlenih. Takšna nagrada nam najprej pomeni potrditev, da delamo dobro, nenazadnje je zadaj strokovna komisija, ki je ocenila podjetje in zadovoljstvo zaposlenih. Po drugi strani pa je to zaveza, da se trudimo še naprej. 

Začeli ste s štirimi zaposlenimi, zdaj jih imate 46.

Intera je pred 22 leti s štirimi nadebudnimi študenti začela v garaži Davorina Gabrovca. V tistem času je internet sicer že prihajal v poslovne vode, vendar je bil še daleč od tega, da bi bil tako uporaben, kot je danes. Ekipa je prepoznala priložnosti, se lotila razvoja in začela s spletnim oglaševanjem. Leta 2005 pa so na trg prvič lansirali naš produkt Intrix. To je aplikacija za hitro prilagajanje različnim poslovnim potrebam podjetij in organizacij. Začeli smo s prilagoditvijo za CRM, kasneje smo dodali projektno vodenje, zadnja leta pa se ukvarjamo tudi s HRM, torej z upravljanjem odnosov med zaposlenimi. Na naši platformi Intrix je tako nastala široka paleta rešitev. Podpiramo vse mehke dele v podjetju; od prodaje, marketinga, projektnega vodenja do upravljanja zaposlenimi, ticketing sistema, podpore, servisnega sistema. Vse tisto, kar ni računovodski del. 

V zadnjih letih se je konkurenca na vašem področju precej razvila, kajne?

Treba je priznati, da je konkurenca ves čas prisotna. So določeni produkti, ki se pojavijo, in na drugi strani taki, ki jih več ni na trgu. Sami smo se tega lotili nekoliko drugače kot naša konkurenca. Res ogromno vlagamo v podporo, v pomoč našim uporabnikom. Tako kot na eni strani ogromno energije vložimo v skrb za zaposlene, po drugi strani veliko te energije vložimo tudi v skrb za naše naročnike. Imamo model SaaS (Software as a Service). Pred 17 leti smo bili med prvimi v Sloveniji, ki smo trgu ponudili najem programske opreme. Ta model ima sicer precej počasnejšo rast, ampak precej bolj stabilno poslovanje, po drugi strani pa naročnikom omogoča, da ne investirajo velikih sredstev v neko programsko rešitev, ampak enostavno plačujejo najemnino.

Bili smo tudi prvi s ponudbo tako imenovanih cloud rešitev, torej oblačkov, ki jih dandanes vsi uporabljamo. Nihče se več ne vpraša, kje so naši podatki nahajajo, po drugi strani smo dobili tudi GDPR, ki v Evropi skrbi za naše osebne podatke. 

Veliko pozornosti vlagate v zaposlene, delujete v sodobnih prostorih Tehnološkega parka Ptuj, kjer imate urejeno kuhinjo, jedilnico, fitnes sobo, tobogan iz prvega nadstropja zeliščni vrt, vinoteko, ...  Predstavljam si, da so vaše pisarne, kljub temu da lahko zaposleni delajo od doma, polno zasedene.

Delo od doma je možno, nekateri zaposleni, predvsem tisti, ki pripeljejo od daleč, več časa preživijo doma oziroma delajo od doma. Velika večina ostalih pa je v stavbi, kjer je veliko parametrov, ki pripomorejo k temu, da se lažje sprostijo. Od tega, da lahko imajo zdrav zajtrk in kosilo, rekreacijo, fitnes, da lahko koristijo tekaško progo do fantastične okolice z zelenim vrtom in čudovitim panoramskim pogledom na ptujski grad. Ogromno nekih stvari je, ki zaposlenim pomagajo, da se kvalitetno umaknejo od računalnika, od monitorja, da si spočijejo oči in možgane, da se spustijo v neko koristno debato, ne glede na to, na katero temo. To so stvari, ki zelo odtehtajo.

Ali zdaj kaj zaposlujete in od kod prihajajo vaši zaposleni?

Ravno smo zaključili cikel treh novih zaposlitev, novega zaposlovanja v naslednjih petih mesecih ni predvidenega, verjamem pa, da bomo septembra spet zaposlovali. Več kot polovica zaposlenih prihaja iz širšega lokalnega okolja, torej z območja Štajerske, ostali tudi izven, saj smo na Ptuju omejeni z naborom primernih ljudi. Nenazadnje je v hiši nekaj več kot sto odličnih inženirjev in enostavno je na trgu že težje najti odlične ljudi.  

Tako da se, tako kot številna druga podjetja, srečujete s težavo iskanja primernega kadra?

Mogoče bi rekel s tem izzivom, saj lahko vedno nekaj narediš boljše kot konkurenca. Zadnja leta sicer nimamo težav s pridobivanjem kadrov, je pa mogoče potrebno v to vložiti precej več napora kot pred desetimi leti. Dobremu kadru je potrebno ponuditi nekaj bistveno drugačnega kot konkurenca in na tem področju se zelo trudimo.

Po eni strani zaposlenim veliko nudite, kaj pa iščete pri njih? Verjetno so vaša pričakovanja precej visoka?

Res je, smo zahtevni delodajalec, to je potrebno priznati. V prvi vrsti iščemo dobrega človeka, se pravi nekoga, ki bo delil enake vrednote, kot jih imamo sami. Nekoga, ki se je pripravljen učiti, se razvijati, in ima seveda določeno minimalno potrebno znanje. Vse ostalo, torej tisto znanje, ki manjka, pa je mogoče pridobiti. Če ima oseba željo, če se je pripravljena učiti, potem ima znotraj hiše ogromno mentorjev, od katerih dobi ogromno znanja, ki samo čaka, da se ga posrka. 

Kakšna je starostna struktura zaposlenih?

Ravno smo naredili analizo in povprečna starost znaša malenkost manj kot 33 let. To je povprečna starost v naši branži, saj imamo približno polovico inženirjev in informatikov, druga polovica pa predstavlja mehki del, kot sta prodaja, marketing, HR (človeški viri), administracija. 

Ali razvijate v tem trenutku kak nov inovativni produkt?

Ves čas razvijamo naš Intrix, ki je tako vsakih nekaj let drugačen produkt, znamka pa ostaja enaka. Razvijamo se na segmentu prilagojenih mobilnih in poslovnih spletnih aplikacij za podjetja in ostale organizacije. Na tem področju je praktično vsak mesec nekaj novega, saj moramo biti v stiku s konkurenco in marsikdaj tudi pred njo. Velikokrat v naši branži sami postavljamo trende, in to zaradi naročnikov, da jih ohranimo in pridobimo nove, ter da imajo zaposleni dovolj tehničnih izzivov, da so dovolj motivirani. Učenje in osebni razvoj sta na prvem mestu.

Ali za razvoj inovativnih rešitev skrbite znotraj hiše ali si pomagate tudi z zunanjimi svetovalci?

Razvoj se dogaja v hiši, pomagamo pa si tudi z zunanjimi svetovalci, saj slejkoprej zmanjka idej, slejkoprej ni dovolj znanja v hiši za stopničko višje. In v tem primeru poiščemo pomoč na vseh področjih; to so prodaja marketing, HR, ... Tehnično znanje poiščemo drugje, ga poskušamo osvojiti in potem to skušamo implementirati znotraj hiše. 

Ali država v vaši branži odigra svojo vlogo? Imate dovolj podpore?

Malenkost težje odgovorim na to vprašanje, saj se že od nekdaj ne naslanjamo na pomoč od drugod, ampak poskušamo rešitve poiskati sami. Se pravi, da nismo na tisti strani, ki jamra, ampak na strani, ki sama išče rešitve. So spodbude, so vavčerji za digitalizacijo, prav tako spodbude za zaposlovanje mladih, kar je super. Skozi različne zbornice se dogaja prenos znanja. Če pa je to dovolj, pa ne vem. 

Zdaj imamo celo ministrstvo za digitalizacijo. Se to kaj pozna?

Mislim, da se pozna, vsaj kar se tiče mlajših generacij. Osnovne in srednje šole nas ogromno kontaktirajo, sicer ne vem, ali je to zasluga ministrstva. Oblikovalo se je veliko nekih povezav, kjer se podjetja združujejo, se pogovarjajo in izmenjujejo znanje in mnenja. Določen napredek gotovo je. 

Ves čas poslušamo o podfinanciranju vzhodne kohezijske regije. Da gre večina denarja na zahod, da so tam tudi boljši pogoji  za delovanje podjetij. Ali to opažate tudi vi?

Opažam, da je veliko stvari skoncentriranih na osrednjo Slovenijo in ena izmed nalog, ki sva si jih zadala z ustanoviteljem podjetja Davorinom Gabrovcem, je, da poskušava čimveč podjetnikov prenesti na Ptuj. Tudi sami smo nekaj let nazaj razmišljali o prenosu podjetja v Ljubljano, kjer je bilo mogoče lažje dobiti kader. A to misel sva po dveh, treh letih hitro opustila. Odločila sva se, da ostanemo na Ptuju, kjer sva primeren objekt iskala kar nekaj let. 

Ker obstaja centralizacija, se trudimo, da se podjetja prenesejo v ostale dele države, ne strinjam pa se s tem, da so v osrednji Sloveniji boljši pogoji za delo. Ne predstavljam si, kje bi bili boljši pogoji kot na Ptuju; blizu so vrtci in šole, tukaj lahko ceneje ustvariš družino kot v osrednji Sloveniji, blizu je ostala infrastruktura, bolnišnica, narava, avtocesta. Težko bi rekel, da so v eni nabito polni Ljubljani boljši pogoji za življenje. 

Ste kdaj razmišljali o selitvi v tujino? 

Razmišljali smo o podružnicah v tujini. Eno podružnico imamo v Zagrebu, tamkajšnja ekipa skrbi za Adrio regijo. So pa ideje, da v prihodnje preko meje odpremo še kakšno, vendar ne v smislu, da bi selili podjetje.

Ali vaše podjetje kaj pripomore k povezavi med izobraževanjem in gospodarstvom?

Kot sem omenil, prihaja k nam na ogled, predavanja in predstavitve poklicev ogromno vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Redno na področjih digitalizacije, projektnega vodenja, prodaje, marketinga sodelujemo skoraj z vsemi fakultetami. Vsaj 30, 40 dijakov in študentov je vsako leto pri nas na praksi, skratka veliko vlagamo tudi v izobraževanje. 

Je to panoga prihodnosti ali že sedanjosti?

Že sedaj je na trgu več tehničnega kadra ko pred petimi, šestimi leti. Veliko je povprečnih, veliko je dobrih, najboljši pa so, tako kot v vsaki branži, redkejši. 

Kakšne izzive in cilje ste si v podjetju zastavili za prihodnje?

Ohraniti to ekipo oziroma jo razširiti. Moram reči, da nas je zdaj bistveno več kot na začetku, tako da ogromno energije dajemo v reorganizacijo, v neke druge procese, ki jih pred tem nismo potrebovali. V načrtu je tudi širitev na tuje trge; ali bo to v celoti on-line ali v fizični obliki še raziskujemo. 

Pravite, da vam nagrada zaposlovalec leta predstavlja motivacijo in obvezo za naprej?

Rekel bi, da bolj motivacijo in željo, da te dobre prakse, ki smo jih mi in drugi prepoznali kot uspešne, širimo naprej. Da podjetjem z našimi idejami tudi pomagamo. Radi povemo, kako mi kaj počnemo, na kak način smo se česa lotili, na drugi strani pa nas tudi druga podjetja kontaktirajo. Tudi mi, ko smo bili še mlajše podjetje, smo iskali veliko informacij in dobili ogromno pomoči od uspešnih podjetnikov. Zdaj pa je na nas, da to znanje prenašamo naprej, na mlajše podjetnike in podjetnice.