»Namen prvih posredovalcev je pomoč pri življenje-ogrožujočih stanjih predvsem na lokacijah, kjer je dostopni čas prihoda reševalnega vozila dolg. Študije namreč kažejo, da je pri srčnem zastoju za preživetje najbolj pomembno čimprejšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in uporaba AED, česar pa se popolni laiki (svojci, mimoidoči) premalokrat lotijo, večinoma zaradi strahu in neznanja,« pove Dejan Rogelj iz Društva prvih posredovalcev Slovenije.
»Zato je prišlo do ideje, da bi v lokalnih področjih usposobili in opremili določeno število ljudi, ki bi lahko nudili pomoč do prihoda reševalcev. Po večini države so to prostovoljni gasilci, ker imajo že vzpostavljen sistem proženja in tudi intervencijska vozila, ponekod pa se v sistem vključujejo nepovezani laiki – vse je odvisno od sodelovanja lokalnega sodelovanja ZD (zdravstvenega doma), občine, gasilskih društev, financiranja in organizacije,« pojasni Rogelj.
Ko je klic na 112 le začetek
Ko dispečerska služba dobi klic o nesreči oz. potrebi po intervenciji, v kateri je potrebno oživljanje, izvede aktivacijo prvih posredovalcev preko pozivnikov, ti po sistemu tihega obveščanja dobijo tekstovno sporočilo, v katerem piše: »AED, ime in priimek ogroženega, naslov oz. kraj dogodka.«
Prvi posredovalci lahko pri srčnem zastoju odraslih in otrok oživljajo z uporabo AED, prav tako pa lahko posredujejo še pri hudih krvavitvah in tujkih v dihalih, obvladajo pa še pomoč pri možganski kapi in bolečini v prsnem košu. Ko pokličete na 112, dispečer ali dežurni zdravnik oceni, ali gre za stanje, pri katerem bi lahko pomagali tudi prvi posredovalci, ti pa zatem dobijo poziv. Hkrati s prvimi posredovalci se proti kraju posredovanja oziroma nesreče usmeri tudi reševalno vozilo z ekipo.
Potek intervencije s prvimi posredovalci si lahko ogledate tudi v spodnjem video posnetku.
Vzor iz tujine
O pozitivnih izkušnjah s prvimi posredovalci govorijo tudi mnoge raziskave iz tujine. Stockholmski podatki kažejo, da je srčni zastoj, ki se je zgodil izven bolnišnice, preživelo kar 70% bolnikov, ki so jim najprej pomagali prvi posredovalci. Švicarski prvi posredovalci so na kraju nesreče pred reševalnimi vozili nujne medicinske pomoči v kar 84% primerov, na Nizozemskem reševalce prehitijo za kar dve minuti in pol.
Dejan Rogelj iz Društva prvih posredovalcev nam pove, da je v Sloveniji trenutno med 1500 do 2000 prvih posredovalcev, natančne podatke hranijo posamezni zdravstveni domovi ter prostovoljna gasilska društva.
Mariborski heroji
Na območju Maribora in njegove okolice je mogoče najti več kot 300 prvih posredovalcev, večina od teh so hkrati tudi člani prostovoljnih gasilskih društev. Stari podatki med leti 2014 in 2015 za Maribor beležijo 178 intervencij, v katerih je bilo potrebno kardio-pulmonalno oživljanje, prvi posredovalci so v teh sodelovali v 30 primerih, torej v skoraj 20%. V tem času so bili od dispečerske službe pozvani kar 85-krat, tolikokrat je namreč šlo za srčni zastoj v krajih, do katerih bi nujna pomoč potrebovala 10 minut ali dlje.
V skoraj vseh intervencijah, v katerih so bili na območju Maribora pozvani tudi prvi posredovalci, so bili slednji na kraju dogodka v poprečju kar 10 minut hitrejši od reševalcev, kar je močno vplivalo na uspešnost oživljanja ter kasnejšega zdravljenja. Tako so bili pozvani posredovalci pri pomoči potrebnem posamezniku v povprečju že po 7. minuti po klicu, reševalne ekipe pa zaradi oddaljenosti 5 minut ali več za njimi.
Prvi posredovalci = prostovoljni gasilci
Zakaj so prav prostovoljni gasilci tako primerni za prve posredovalce?
Prav zato, ker gre za skupino ljudi, ki že tako opravljajo naloge reševanja ter imajo izkušnje z ogroženimi človeškimi življenji. Srčni zastoji se v 76% zgodijo doma, zaradi geografskih značilnosti pa so domovi mnogih Slovencev oddaljeni od središč nujne medicinske pomoči – to luknjo zapolnjujejo prvi posredovalci, ki so povečini prostovoljna gasilska društva, razsejana po Sloveniji, bližja ter dostopnejša sokrajanom. Na voljo imajo svoja intervencijska vozila, urejeno zavarovanje ter odgovornost ob delu.
Ali prvi posredovalci rešujejo slovenski sistem nujne medicinske pomoči?
Po uvedbi sistema prvih posredovalcev so se večkrat pojavili očitki, da slednji krpa pomanjkljivosti slovenskega zdravstva ter da država izkorišča prve posredovalce in ne vlaga dovolj v sistem nujne medicinske pomoči. V Društvu prvih posredovalcev tega občutka nimajo, Dejan Rogelj pa pove: »Konec koncev gre za prostovoljce, ki so se sami vključili v sistem z željo pomagati sočloveku v stiski, kar smo vsi tako ali tako dolžni početi, in na kar bi morali biti ponosni. Tudi ni nanje preložila nudenja prve pomoči, kot so sprva nekateri menili, saj vedno na kraj istočasno odide tudi reševalno vozilo z ekipo, gre se samo za premostitev tistih kritičnih minut do prihoda reševalcev, kar na oddaljenih hribovitih območjih lahko pomeni tudi 20 minut ali več.«
Vir: Facebook/Društvo Prvih posredovalcev
Kljub temu se nekateri ne strinjajo, prostovoljni gasilec ene od okoliških mariborskih enot, je povedal, da je prelaganje tako velike odgovornosti zaradi premajhnih kapacitet nujne medicinske pomoči absurdno: »Gasilci postajamo še vse mogoče, ne le gasilci. Izkoriščajo nas, pa še skoraj zastonj smo. Kdo mislite, da poskrbi za opremo? Država gotovo ne, ali jo priskrbi društvo ali občina, skratka, država že ne. Ne zavedajo pa se, da si prav nič ne želijo biti oživljani z ne vem koliko let starim AED.«
Tisto, na kar prvi posredovalci torej opozarjajo je, da slednji ponekod ne dobijo ustrezne opreme za svoje delo, to so namreč dolžne priskrbeti občine: »Nekatere so zelo kooperativne, drugje pa se srečujejo z določenimi težavami. V določenih regijah sistem tudi sploh ni razvit, saj mora biti prisotna motivacija in dogovarjanje treh različnih strani, to so ZD kot nosilec izobraževanj, občina kot plačnik opreme ter prostovoljci (prostovoljni gasilci oziroma laiki) kot izvajalci. Žal v nekaterih delih Slovenije zato sistem zaradi neusklajevanja žal ne deluje,« ugotavlja Rogelj.
Postanite prvi posredovalec!
Kako postaneš prvi posredovalec? »Tako, da se v lokalnem območju pozanimaš, kako sistem deluje – preko PGD-ja ali laične skupine. Nato se preko Zdravstvenega doma prijaviš na izobraževanje, z opravljenim izpitom nato pridobiš licenco za prvega posredovalca, ki velja eno leto (vsako leto potekajo obnovitveni izpiti). Najbolj pomembna pri tem je volja in motiviranost za pomoč soljudem,« pouči Dejan Rogelj.
Prvi posredovalci pa niso le številke in gole statistike, kako resnična in pohvalna je njihova dejavnost na terenu, govori tudi izkušnja občana Selnice ob Dravi:
»Na vroč julijski dan me je, medtem ko sem kosil travo, v levo nogo pičila čebela. To se ni zgodilo prvič, saj sem bil kot član v čebelarski družini deležen mnogih pikov. Sicer me dogodek ne bi smel skrbeti, a sem ob skrbi za čebele ter piku nekaj tednov nazaj doživel anafilaktično reakcijo. Reakcija ni bila močna in zato nisem mislil, da bo potrebno karkoli storiti. Zaradi te izkušnje sem takoj po tem, ko sem tistega julijskega dne potegnil želo iz kože, tekel v hišo, preventivno vzel 3 tablete za alergije ter čakal, ali bom dobil kako reakcijo. Po nekje 5 minutah sem v zadnjem delu glave začutil povišan srčni utrip. Poklical sem 112 in povedal kaj se je zgodilo. Zatem je bilo le še huje – lotila sta se me grozen glavobol in vrtoglavica, poklical pa me je tudi brat, ki je tako kot moji starši član lokalnega prostovoljnega gasilskega društva in je takoj po mojem klicu dobil obvestilo o tem, da nekdo potrebuje pomoč – presenetilo ga je, da prav na domačem naslovu. Sčasoma sem lahko le ležal na tleh in čakal na pomoč, ob meni pa je mrzlično bdela babica. Moje vidno polje se je zožilo in oblila me je slabost, takrat pa se je v stanovanju že pojavil bližnji sosed, sicer poklicni reševalec, a prav tako del lokalne enote prvih posredovalcev. Strokovno mi je priskočil na pomoč in z besedami vodil moje dihanje. Takoj zatem se je s torbo prve pomoči in injekcijo epipena pojavil še drugi posredovalec, mi adrenalin vbrizgal v roko ter skupaj z drugim prvim posredovalcem na roko pripel metuljček, ki je tako le čakal na reševalce in njihovo končno pomoč. Ko so ti prispeli, so lahko takoj vbrizgali potrebna zdravila, me s pomočjo prvih posredovalcev prestavili na vozila, odnesli v rešilni avtomobil ter odpeljali v bolnišnico.«
Društvo, ki rešuje
Društvo prvih posredovalcev je bilo leta 2018 ustanovljeno z namenom širjenja glasu o prvih posredovalcih v javnosti, saj marsikje po državi dobesedno rešujejo življenja. Prizadevajo si, da se sistem razširi in poenoti po celi Sloveniji in da se sproti odpravlja morebitne težave, predvsem z opremljenostjo za delo ter sistemom aktivacije. Organizirajo dodatna izobraževanja za prve posredovalce ter druge, prirejajo srečanja, dogodke, vedno pa so veseli prispevkov, ki so ključni za delovanje tako pomembne mreže.
Vir: Facebook/Društvo Prvih posredovalcev
8.9. društvo organizira Srečanje prvih posredovalcev, kjer za 16 prijavljenih ekip iz cele Slovenije organiziramo tekmovanje – izobraževanje v različnih zanimivih scenarijih, poleg tega pa bo srečanje odprto in zanimivo tudi za širšo javnost – vsi se bodo lahko učili temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED, obiskal pa jih bo tudi helikopter Slovenske vojske, ki je tudi nepogrešljiv člen v reševanju življenj. Odzovite se na vabilo, ki ga najdete tudi na njihovi Facebook strani ter podprite te skrite heroje.
Kdo je prvi posredovalec?
Prvi posredovalec je posameznik, ki praviloma nima zdravstvene izobrazbe in se odzove na poziv dispečerske službe zdravstva ter pride na kraj dogodka z namenom izvajanja ukrepov za ohranitev življenja pred prihodom službe nujne medicinske pomoči in je vključen v sistem t. i. tihega aktiviranja sil za zaščito in reševanje. Vsak ZD v Sloveniji lahko ugotavlja potrebe po prvih posredovalcih na svojem področju, evidentira kandidate za prve posredovalce, preverja ustreznost opravljenega usposabljanja kandidatov ter o njihovi vključitvi med prve posredovalce obvestijo dispečersko službo zdravstva. Vsak prvi posredovalec mora vsaj enkrat letno obnoviti svoje znanje iz zahtevanih vsebin. Način usposabljanja in financiranja prvih posredovalcev z dogovorom uredijo lokalni izvajalci službe NMP, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter lokalna skupnost.
