V zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije so izrazili odločno nasprotovanje gradnji vetrne elektrarne na območju Rogatca in Žetal. Vetrno elektrarno Rogatec namerava postaviti družba Dravske elektrarne Maribor (DEM), zajemala pa bo pet vetrnic. Proti načrtom se je že oblikovala tudi civilna iniciativa.
Javna obravnava traja do 30. marca
Ministrstvo za naravne vire in prostor je konec februarja javno objavilo študijo variant, okoljsko poročilo in predlog državnega prostorskega načrta za Vetrno elektrarno Rogatec. Javna obravnava traja do 30. marca.
DEM iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne načrtuje postavitev petih vetrnih agregatov na grebenu Maclja - treh na območju občine Rogatec in dveh v občini Žetale. Skupna nazivna moč vseh agregatov naj bi bila do 35 megavatov, kar bo letno zagotovilo več kot 60 gigavatnih ur električne energije.
Minuli teden je ministrstvo za naravne vire in prostor je v sodelovanju z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter DEM kot investitorjem omenjeno prostorsko dokumentacijo tudi predstavilo lokalnemu prebivalstvu.
Projekt naj bi razkrival skrb vzbujajoče posledice
V zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije, ki ima sedež na bližnjem Ptuju, so zapisali, da je bil projekt, ki se pripravlja od 2019 dolgo skrit pred javnostjo, zdaj pa da razkriva skrb vzbujajoče posledice za okolje, naravno dediščino in kakovost življenja lokalnih prebivalcev. Po njihovem prepričanju bi gradnja vetrnih elektrarn povzročila trajno degradacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in celotnega ekosistema, saj bi vetrnice zmanjšale biotsko raznovrstnost in negativno vplivale na mikroklimo v regiji.
Ogrožen bi bil tudi turizem, ki se v Halozah šele dobro razvija. Industrijski posegi v krajino bi zmanjšali turistični potencial in poslabšali kakovost bivanja prebivalcev, so prepričani v stranki.
Negativen vpliv na živali, ekosisteme in zdravje ljudi?
Vetrne elektrarne imajo po prepričanju Zelenih tudi negativne vplive na živali, ekosisteme in zdravje ljudi ter prinašajo dodatna tveganja, kot so vetrolomi in povečana nevarnost požarov v gozdovih. V zunajparlamentarni stranki menijo tudi, da lokalni prebivalci od projekta ne bodo imeli praktično nobenih koristi.
Vetrne elektrarne zaradi prostorskih in vetrnih omejitev v Sloveniji po prepričanju Zelenih Slovenije preprosto niso primerna rešitev. "Namesto uničevanja Haloz bi morala država in investitor DEM sredstva nameniti obnovi in sanaciji infrastrukture na reki Dravi ter čiščenju mulja, ki povzroča resno okoljsko škodo," so izpostavili v stranki. Ta odpadni mulj bi lahko uporabili tudi za dodatno energetsko proizvodnjo, kar da bi bila trajnostna in odgovorna rešitev.
Zato pozivajo vse, da se pridružijo nasprotovanju tem uničujočim projektom in podprejo peticijo proti gradnji vetrnih elektrarn v Halozah. Ta se je oblikovala na družbenih omrežjih. Občini, ki bi jima v primeru postavitve vetrne elektrarne pripadlo enkratno nadomestilo, se za zdaj še nista izrekli proti ali za, sta pa v preteklosti za svojo podporo postavili več pogojev.
