Projekt Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak je v eni ključnih faz priprave. Na terenu potekajo obsežne raziskave, geomehanske meritve in popisi vodnih virov, hkrati pa se nadaljujejo srečanja z lokalnimi prebivalci in občinami. O tem, kako potekajo aktivnosti in kje so največji izzivi, smo se pogovarjali s Sandijem Ritlopom, vodjo projekta ČHE Kozjak v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM).

Kako daleč je trenutno projekt ČHE Kozjak? Katere aktivnosti zdaj potekajo na terenu?

Črpalna hidroelektrarna Kozjak je zelo zahteven in kompleksen projekt, zato poteka veliko aktivnosti. Glavnina dela je trenutno usmerjena v pripravo vseh postopkov za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja. To pomeni, da pripravljamo projektno dokumentacijo, hkrati pa poteka tudi presoja vplivov na okolje. V okviru te presoje pripravljamo strokovne podlage, ki bodo dopolnile dokumentacijo, da bomo lahko vložili vlogo za pridobitev dovoljenja.

Pogosto omenjate sodelovanje z lokalnim okoljem. To je zelo pomembno. Kako konkretno poteka to sodelovanje?

Sodelovanje z lokalnim okoljem je resnično ključno. Ker v prostor prihajamo z zahtevnim energetskim projektom, smo za komunikacijo z javnostjo vzpostavili informacijsko pisarno. Imamo telefonsko številko, prek katere nas ljudje lahko kontaktirajo, teh kontaktov pa je zelo veliko - do več sto. Na voljo je tudi elektronski naslov, prek katerega prejemamo vprašanja in nanje sproti odgovarjamo. Veliko ljudi povabimo tudi na individualne pogovore, saj imajo specifična vprašanja, težave ali interese. Poleg tega sodelujemo z lokalnimi skupnostmi in civilnimi iniciativami, pripravljamo predstavitve, povabljeni smo bili tudi v državni svet. Interakcije z lokalnim okoljem je res zelo veliko.

Na našo pobudo na terenu popisujemo tudi vodne vire. Pri tem sodelujemo z lokalnimi prebivalci, z njimi komuniciramo in pridobivamo njihova soglasja. To sodelovanje je zato zelo intenzivno. 

V zadnjem času se veliko govori o dodatnih strokovnih študijah. Zakaj so te pomembne?

Govorimo o treh študijah, ki jih v zadnjem času posebej izpostavljamo. Najprej bi omenil študijo preveritve možnosti delnega kabliranja daljnovoda. Ta možnost je v prejšnjih fazah komunikacije in predstavitve izpadla in v okviru projekta, ki je stal deset let, ni bila preverjena. Preverjene so bile različne trase daljnovoda in tehnične rešitve možnosti priklopa, v državni prostorski načrt pa je bila vključena ta trasa. Vendar možnost, da bi se na določenih odsekih delno kablirala, ni bila preučena. Ker poslušamo ljudi, bomo to zdaj preverili - tudi z vidika današnjih tehničnih rešitev. Gre za prostorsko in okoljsko preveritev, kar pomeni, da je projekt kompleksen. Želimo biti transparentni in že v zgodnji fazi pokazati, kaj je izvedljivo in v katero smer razmišljamo. To je prva študija, ki smo jo naročili.

Druga študija se nanaša na varnost jezu. To je povsem legitimno vprašanje, ki ga pogosto dobivamo iz okolja. Ljudje skrbi, ker bo jez zadrževal približno tri milijone kubičnih metrov vode. Na področju varnosti ni prostora za kompromise. Zagotovili bomo vse potrebne ukrepe, da bo objekt varen. Čeprav v svetovnem merilu ne gre za posebej zahteven jez, je za nas pomembno, da je varno umeščen v lokalno okolje. To bomo zagotovili z izbiro ustreznih projektantov z referencami, recenzijo tega, v nadaljnji fazi z izborom uveljavljenih izvajalcev in nadzorom. Na ta način bomo poskrbeli, da bo objekt zgrajen kakovostno in varno. 

Tretja študija pa se nanaša na možnost transporta materialov iz akumulacijskega bazena v dolino z žičnico. Gre za večjo količino materiala, zato želimo čim bolj zmanjšati število transportov skozi naselje, mimo šole in vrtca. Verjamemo, da bo ta rešitev prispevala k zmanjšanju hrupa, prašenja in vplivov na okolje ter povečala varnost. Tudi na tem področju želimo sodelovati z ljudmi, da bodo lahko sproti spremljali, zakaj se odločamo za določene rešitve. 

Prej ste omenili popise vodnih virov. Lahko razložite, zakaj so ti pomembni in kaj bodo dolgoročno prinesli tamkajšnjim prebivalcem?

Popis vodnih virov je izjemno pomemben. Na območju zgornjega akumulacijskega bazena so zajetja, ki napajajo bližnje kmetije in gospodinjstva. Moramo preveriti, ali bi gradnja bazena lahko vplivala na ta zajetja. To želimo ugotoviti vnaprej in pravočasno pripraviti rešitve, da nihče ne bo ostal brez vode. Zato trenutno vzpostavljamo hidrološki monitoring z globokimi vrtinami, v katere nameščamo piezometre za spremljanje gibanja podtalnice. Te vrtine nam omogočajo tudi natančnejši vpogled v geologijo območja, kar je ključno za načrtovanje bazena. Monitoring bomo izvajali pred gradnjo, med gradnjo in tudi po njenem zaključku, torej ves čas obratovanja objekta.

Kako poteka študija alternativnih transportnih poti?

Trenutno preučujemo možnost umestitve žičnice v prostor, skladno z državnim prostorskim načrtom. Gre za začasen objekt, ki bi bil postavljen le za čas gradnje, da bi čim bolj zmanjšali cestne transporte. Brez njih pa ne bo šlo; konkretno dele cevovoda bo potrebno pripeljati po cesti. Po naši oceni bomo predviden transporte zmanjšali za okoli 5 odstotkov.

Pri akumulacijskem jezeru bomo sicer projekt oblikovali tako, da se bo čim več materialov ponovno uporabilo in da bodo masne bilance uravnotežene znotraj projekta, ne da bi iskali dodatne deponije. Prvi ukrep bo projekt za izvedbo, drugi pa transporti z žičnico, s čimer bomo transport po naseljenem delu zmanjšali na minimum.

To pa ne pomeni, da odstopamo od predvidene rekonstrukcije lokalne ceste, ki že vrsto let kliče po obnovi. Tukaj vidimo možnost sodelovanja z občino, da tudi mi prispevamo k sanaciji ceste in vzpostavitvi dobrih transportnih poti proti Svetemu Duhu na Ostrem vrhu. 

Prej ste omenili tudi pomisleke prebivalcev glede varnosti jezu. Kako odgovarjate na te skrbi in strahove?

Skrbi ljudi so povsem razumljive in legitimne. Varnost njihovih objektov bomo zagotovili z izkušenimi projektanti, izvajalci in nadzorniki ter z ustreznim monitoringom. Objekt bo že v osnovi varen in tukaj ne bo odstopanj. 

Pri zagotavljanju varnosti sodelujemo tudi z zunanjim konzultantom, podjetjem Gruner Stucky, ki ima bogate mednarodne izkušnje s takšnimi in večjimi projekti po vsem svetu. V tem trenutku se zaključuje recenzija, njihova znanja pa bomo uporabili pri vseh nadaljnjih fazah projekta.

Projekt je zelo zahteven, zato ničesar ne želimo delati na hitro. V njem sodeluje velika skupina strokovnjakov, ki večino dela opravlja v pisarnah, s projektiranjem in analizami. Na terenu je trenutno najbolj vidno izvajanje hidrološkega monitoringa ter komunikacija z javnostjo.

Kako ocenjujete sodelovanje z lokalnim okoljem do zdaj?

Sodelovanje je zahtevno, a ga ocenjujemo kot pozitivno. Najslabše bi bilo, če odziva iz okolja sploh ne bi imeli. Prav iz sodelovanja z lokalnim okoljem so izšle nekatere dodatne študije, na primer preveritev delnega kabliranja. Res pa je, da nam je žal, da civilne iniciative zavračajo sodelovanje v zgodnjih fazah, čeprav si prizadevamo za odprto komunikacijo. Vse strokovne podlage bodo javno dostopne in razgrnjene, tako da, četudi ne želijo sodelovati v tej zgodnji fazi, ne bo nihče prikrajšan za informacije.

Doslej smo izvedli že sedem srečanj na našo pobudo in na pobudo civilnih iniciativ. Vsa so potekala v konstruktivnem duhu.

Katere bodo naslednje faze projekta?

Naslednji koraki so dokončanje projektne dokumentacije in presoje vplivov na okolje skupaj s strokovnimi podlagami. Do konca leta 2026 pričakujemo, da bomo imeli vse potrebno za vložitev vloge za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja. Zaključiti moramo še novelacijo idejnega projekta in recenzijo tujega konzultanta Gruner Stucky. Ta dokument bo temelj za pripravo razpisne dokumentacije in bo potrdil tehnično ustreznost, varnost ter izvedljivost projekta.