Splošno je znano, da gasilci opravljajo zahtevno delo, ki zahteva veliko poguma in predanosti. Pri gašenju požarov na objektih s sončnimi celicami oziroma sončno elektrarno pa je postopek gašenja nekoliko drugačen – gasilci se morajo nanj ustrezno pripraviti že vnaprej in tudi med samo intervencijo ravnati posebej previdno.
Po zakonu so lastniki teh objektov dolžni izdelati požarni načrt in ga predložiti pristojni gasilski enoti, a tega številni ne storijo. O posebnostih gašenja požarov na objektih s sončnimi elektrarnami ter o pomembnosti izdelave in posredovanja požarnih načrtov smo se pogovarjali s poveljnikom Gasilske brigade Maribor, Primožem Osojnikom.
Kako poteka gašenje požara na strehi s sončno elektrarno?
»Že sama intervencija na ostrešju je zahtevna in taktično prilagojena. Običajno govorimo o izvajanju presekov – to pomeni, da se strešna kritina odkrije na mestu, kjer je prišlo do požara, nato pa ogenj gasimo z vodo ter z rezanjem in odkrivanjem strehe. Če pa so na strehi še nameščene sončne celice, moramo najprej odstraniti panele v tisti vrsti, šele nato lahko izvedemo presek. To nam podaljša čas samega posredovanja.«
Kakšna so glavna tveganja pri požarih na objektih s sončnimi elektrarnami?
»Najprej je oteženo izvajanje presekov, težja pa je tudi sama hoja po strehi, če je na njej nameščena elektrarna. Prisotna je elektrika, zato se poslužujemo odklopov – bodisi pri razsmerniku bodisi pri posameznih modulih na strehi.«
Verjetno morate paziti tudi, da ne stopite na sončne celice?
»Seveda. Hoja po njih ni varna. Če so na ravni strehi, jih s hojo uničimo, na strehi z naklonom pa je to praktično nemogoče in prenevarno.«
[[image_1_article_80594]]
Ali opažate večje število intervencij zaradi sončnih elektrarn?
»Da bi bilo intervencij izrazito več, ne bi rekel. Smo pa že imeli nekaj požarov sončnih elektrarn. Po mojih izkušnjah in ogledu številnih streh pa menim, da jih bo v prihodnje več. Veliko namestitev namreč ni izvedenih skladno s predpisi. Pogost primer so elektrovodniki, speljani po strehi, obkroženi z gorljivimi materiali. Ti vodniki bi morali biti v kovinskih, negorljivih kanalih, a pogosto niso. Čez 10, 15 ali 20 let, ko bodo sončne elektrarne že na koncu življenjske dobe, bo UV-svetloba materiale poškodovala, prišlo bo do električnih oblokov ali kratkih stikov, od tam pa se lahko požar razširi na ostrešje. Zato pričakujem, da bo požarov v prihodnje več.«
Kakšne so zakonske obveznosti lastnikov sončnih elektrarn glede požarnih načrtov?
»Po pravilniku o požarnem redu so lastniki dolžni izdelati požarni načrt in ga predložiti pristojni gasilski enoti. Mi nimamo vpogleda, koliko sončnih elektrarn je dejansko nameščenih, imamo pa nekaj več kot 200 požarnih načrtov, ki so jih lastniki dostavili. Jasno pa je, da je elektrarn bistveno več, a žal številni ne izpolnjujejo zakonske obveznosti.«
»Pri pripravi zakonodaje – bodisi o sončnih elektrarnah bodisi o električnih vozilih – gasilci skoraj nikoli nismo vključeni. Že dolgo se na terenu ukvarjamo s temi vprašanji, zato bi bile naše izkušnje koristne tudi v zakonodajnem procesu. Na žalost pa nas skoraj nikoli ne povabijo.«
Kako pomemben je požarni načrt za varno in učinkovito intervencijo gasilcev?
»Zelo pomemben. Že ob prijavi požara lahko na podlagi načrta vidimo, da je na objektu sončna elektrarna, in se temu primerno pripravimo že med izvozom. Pri sami intervenciji pa je ključno, da vnaprej vemo, kje so nameščeni glavni vodniki, odklopna stikala, razsmernik … To so bistvene informacije za vodjo intervencije.«
Kakšno bi bilo vaše glavno sporočilo javnosti glede varne uporabe sončnih elektrarn?
»Prvič: lastniki naj obvezno izdelajo požarne načrte in jih dostavijo gasilskim enotam.
Drugič: elektrarne naj bodo nameščene po predpisih, prevzemi naj se izvajajo skladno z zakonodajo in strokovno pregledani. Na terenu pogosto vidim, da temu ni tako.
Tretjič: elektrarne je treba redno vzdrževati in preventivno pregledovati – ne šele, ko pride do najhujšega.«
