Kitajsko društvo Slovenije (KDS), ki deluje že skoraj desetletje, je ključno pri predstavitvi slovenske kulture mladim Kitajcem, ki živijo v Sloveniji, ter obratno - Slovencem približuje bogato kitajsko tradicijo in običaje. Mitja Srne, generalni sekretar društva, nam je za lažjo predstavo njihovih številnih projektov pred kratkim predstavil samo delovanje društva, njihove cilje, projekte in vpliv na obe skupnosti.

Kljub temu, da se društvo ne promovira, ima trenutno 30 članov. "Želimo si, da človek začuti naše delo in, da se prostovoljno pridruži, ker bi se rad z nami povezal ali kaj dobrodelnega naredil," pove Srne

Integracija je priložnost za obogatitev obeh kultur

KDS s svojimi številnimi dejavnostmi in projekti prispeva k boljšemu razumevanju in sprejemanju med obema narodoma. Integracija Kitajcev v slovensko družbo namreč ni le izziv, ampak tudi priložnost za obogatitev obeh kultur.

Generalni sekretar društva nam pove, da se je začel s tem ukvarjati, ker je želel kot človek narediti nekaj več. "Se mi zdi, da tudi če sam nimaš sredstev, lahko pomagaš. Že s skupnimi močmi in s povezovanjem ljudi. To je tista dobra in pozitivna stvar. Ravno na tak način pa smo se kasneje tudi spoznali s predsednikom in podpredsednikom. Človek mora včasih kaj dati, da nekaj dobi in če čutiš, da si to želiš, potem se odločiš za delo v tej sferi."

Doda tudi, da smo v Sloveniji navajeni neke stalnice "normalnega življenja", ki je na Kitajskem zagotovo drugačna. "Ni vse zlato, kar se sveti. Čeprav je to zelo napredna država, vidim tudi neko žalost - ekonomija vse bolj izkorišča mlade. Ravno zaradi tega smo želeli v Sloveniji narediti neko skupščino, se zbrati in pokazati, da je Slovenija dobra dežela, kjer smo pošteni in se na tak način tudi razlikujemo od drugih."

Prispevek k slovenski družbi

Integracija Kitajcev v slovensko družbo prinaša številne izzive, predvsem zaradi jezikovnih in kulturnih razlik. Vendar pa so Kitajci znani po svoji delavnosti in prilagodljivosti, kar jim pomaga pri uspešnem vključevanju v novo okolje. Slovenska družba pa se mora le naučiti sprejemati in ceniti raznolikost, ki jo prinašajo tujci. Kitajci, ki živijo v Sloveniji, na različne načine prispevajo k razvoju slovenske družbe. Njihova marljivost in zanesljivost sta lastnosti, ki ju slovenski delodajalci cenijo, poleg tega pa s svojimi dejavnostmi, kot so kulinarične delavnice in kulturni dogodki, obogatijo slovensko kulturno krajino.

"Kako Slovenci vidijo te ljudi je stvar vsakega posameznika in prav to želimo v našem društvu skozi čas prikazati - da so Kitajci srčen, marljiv in vztrajen narod."

Predsednik društva, Shi Dahai, pri tem poudarja, da so Kitajci, s katerimi sodelujejo, pošteni in zanesljivi ljudje, ki se držijo svojih obljub. Socialna in družinska vrednota sta za Kitajce zelo pomembni, kar pomeni, da so dobri sosedi in sodelavci. Čeprav se morda včasih soočajo s predsodki, društvo s svojimi dejavnostmi pomaga razbijati stereotipe in graditi boljše medkulturne odnose.

"S projekti želimo prikazati, da ti predsodki "Kitajec je tisti, ki nam bo prodal poceni robo, ki je umazan in, ki izkorišča otroke" ne držijo. Je pa dejstvo, da to ni edina narodnost, ki je pri nas na slabem glasu."

Povezovanje dveh kultur, izobraževalne delavnice in tečaji

[[image_1_article_68011]]

Eden glavnih ciljev Kitajskega društva Slovenije je izobraževanje kitajske mladine o slovenski kulturi, običajih, tradiciji in kulinariki. Društvo prav iz tega razloga organizira raznorazne delavnice, kjer mladi Kitajci spoznavajo slovenski jezik, običaje ter dobijo pomoč pri šolskih obveznostih. Takšne aktivnosti jim pomagajo bolje razumeti in se vključiti v slovensko družbo.

Društvo poleg tega prireja tudi različne kulturne dogodke in delavnice, kjer se slovenski publiki predstavljajo kitajske kulturne posebnosti. Eden takšnih dogodkov je bila delavnica kitajskega plesa, kjer je žena predsednika društva prikazala tradicionalni ples v kitajskih nošah, ob spremljavi kitajske glasbe. Po delavnici je sledila manjša pogostitev, kar je slovenski udeležencem omogočilo, da so bolje spoznali kitajsko kulturo.

"Želimo si, da bi jim lahko omogočili pravo izobraževanje in lažjo zaposlitev, ker vemo, da je mogoče malo težje priti v državo, kjer ne poznaš jezika, nimaš prijateljev in nimaš znancev. Potrebuješ pa delo in kruh, da normalno živiš," pove Mitja Srne.

Poslovno sodelovanje

Poleg že omenjenih kulturnih aktivnosti društvo spodbuja tudi poslovno sodelovanje med kitajskimi in slovenskimi podjetniki. Predsednik društva Shi Dahai, ki se ukvarja z uvozom in izvozom ter ima v lasti kitajske trgovine in restavracije v Sloveniji, pomaga povezovati slovenske podjetnike s kitajskimi podjetji. Tako lahko slovenska podjetja lažje dostopajo do kitajskega trga in obratno.

Društvo prav tako aktivno sodeluje s podjetniškim skladom, da bi olajšalo zaposlitev Kitajcev v Sloveniji. V okviru tega sodelovanja podjetij, ki jih vodijo člani društva, ponujajo delovna mesta in izobraževanja kitajskim priseljencem, kar jim omogoča lažjo integracijo v slovensko delovno okolje.

"Smo nevladna in neprofitna organizacija, kar se meni osebno zdi prav, ampak so ravno zato potrebna določena sredstva. V bodoče upamo na kakšen sklad, ki bi nam pomagal pri lažji organizaciji takšnih in drugačnih dogodkov," zaključi Srne.

Ambiciozni načrti za prihodnost

[[image_2_article_68011]]

V prihodnosti si Kitajsko društvo Slovenije želi še naprej razvijati in širiti svoje dejavnosti. Ena izmed ambicij je organizacija več kulturnih dogodkov, s katerimi bi slovenski publiki predstavili kitajske običaje in tradicije, ter obratno. Tako bi pomagali ohranjati kulturno dediščino obeh držav. Velika želja je med drugim pravo praznovanje kitajskega novega leta. Nameravajo pa tudi povečati svoja prizadevanja na področju izobraževanja mladih, kar bi lahko dosegli s sodelovanjem s šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami. Na tak način želijo mladim Kitajcem omogočiti lažje učenje slovenskega jezika in pridobivanje potrebnih znanj za uspešno vključevanje v slovensko družbo. 

Poleg tega pa bi radi sodelovali z drugimi organizacijami in društvi tako v Sloveniji, kot tudi v tujini. S tem bi lahko širili svoj vpliv in pomagali še večjemu številu ljudi pri integraciji in medkulturni izmenjavi. .