Kot smo že poročali, so v četrtek po vsej državi potekali opozorilni protesti, na katerih so pravosodni policisti opozarjali, da so slovenski zapori na robu zmogljivosti. Zaposleni pa so med drugim izpostavili, da so v zaporniškem sistemu nevzdržne razmere, ki jih dodatno zaostruje vse večje število tujih zapornikov.

Kot je pojasnil Žarko Gunjič, pravosodni policist in vodja sindikata, zaposleni vse težje zagotavljajo varnost, napetosti med zaprtimi osebami naraščajo, zaposleni pa so izgoreli in podhranjeni. Tako kadrovsko, kot tudi plačno.

Večina zapornikov je tujcev

Kot je opozoril Gunjič so zapori preobremenjeni, zaposleni pa na robu zmogljivosti. Po zadnjih podatkih je več kot polovica vseh zaprtih oseb tujcev, kar seveda otežuje delo pravosodnih policistov in povečuje konflikte. "Zadnji dve leti so v zaporih večinoma tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika. Gre za posameznike, ki prihajajo iz drugih okolij, z drugačnimi navadami. Velikokrat pride do nerazumevanja, ki ga pravosodni policisti rešujemo v skladu z zakonom in pravili,“ pojasnjuje Gunjič.

Direktor mariborskega zapora, Robert Šilc, dodaja, da trenutna zasedenost znaša kar 144 odstotkov, v preteklem letu pa je ta številka v povprečju dosegala 160 odstotkov. 51 odstotkov od tega pa je tujcev, predvsem iz držav bližnjega vzhoda.

[[image_1_article_74569]]

Prezasedenost vpliva na vse vidike delovanja zaporov

Skupni prostori, ki so bili nekoč namenjeni fitnesu, terapijam in drugim dejavnostim, so zdaj, po besedah direktorja zasedeni s posteljami. To pomeni slabše pogoje za zapornike, pravosodni policisti pa se posledično srečujejo z vse več nasilja, ki izhaja iz nesoglasij med zaprtimi osebami različnih narodnosti. "Zaposleni se soočajo z izrednimi dogodki, ki s številom migrantov le naraščajo. Napetosti se povečujejo, število ljudi se povečuje, posledica tega pa je tudi več dela," pove Šilc.

"Ko vam padejo pravosodni policisti, vam bodo padli tudi zapori. Kaj bo potem, si lahko samo predstavljamo," opozarja Gunjič. Zaposleni navajajo, da se poleg konfliktov med zaprtimi osebami soočajo tudi s fizično in psihično izgorelostjo, saj zaradi pomanjkanja kadra opravljajo nadure, ki so postale pravilo, ne izjema.

[[image_2_article_74569]]

Tujci iz azijskih držav

Leon Lobe, predsednik sindikalne organizacije Zavoda za prestajanje kazni Dob pri Mirni (največji takšen zavod v Sloveniji), nam je medtem povedal, da imajo na Dobu preko 700 obsojencev, čeprav jim kapacitete dopuščajo do 500 obsojencev, tudi tukaj pa največjo težavo predstavljajo tuji državljani.

"Trenutno imamo na Dobu obsojence iz 60 različnih držav, kar nam jasno kaže, da imamo ogromno tujcev. V našem primeru gre za dobro polovico. Glede na nerazumevanje, prezasedenost, komunikacijo, predvsem pa resocializacijo, s pomočjo katere te osebe pripravljamo na življenje po prestani kazni, so težave še večje. Če sem dodamo še trenutno kadrovsko pomanjkanje, si lahko ljudje zamislijo, kako je dejansko delati v zaporskem sistemu," izpostavi sogovrnik.

Najbolj pogosto gre za tujce iz azijskih držav (Sirija, Afganistan,...). "Predstavljajte si, da je v eni sobi, ki je namenjena 8 obsojencem, nameščenih 18 različnih ljudi z enim straniščem, z enim tušem in z enim umivalnikom. Tako izgleda njihov vsakdan," pove.

Potrebne so dolgoročne rešitve

"Pri nas ne mine dan, ko ne bi prišlo do izrednega dogodka. Pa naj bodo to prepiri ali navadne vsakdanje težave, brez enostavno ne gre. Ko je na tako majhnem prostoru toliko ljudi različnih veroizpovedi, običajev in načinov življenja, prej ali slej enostavno pride do izrednih dogodkov," pokomentira Lobe.

Najbolj pogost razlog za prezasedenost v zadnjih letih je bil sicer migrantski val, a se v zadnjem času količina nekoliko zmanjšuje, saj so zavodi usmerili v pogojne in začasne izpuste. "Da bi nekoga izpustili samo zato, da bi zmanjšali število zapornik, ne pride v poštev. Izpuste seveda izvajamo v skladu z zakonom, kljub temu pa pri tem ne gre za dolgoročno rešitev, ampak za kratkoročno lajšanje razmer," pove.

Različne lokacije, podobna situacija

Gunjič nam medtem pojasni, da so razmere in posledično sistem delovanja povsod enake. "Dob je nekoliko večji, zato so seveda večje tudi kapacitete in posledično sprejmejo več ljudi, a je sistem delovanjav  Mariboru enak," pojasni.

Ob tem pa poudari, da se v Sloveniji zapornike tudi premešča. "Če se na eni lokaciji kaj sprosti, so zaporniki iz druge lokacije lahko premeščeni. Ostanemo torej na enakem nivoju preobremenjenosti," zaključi.