O nujnosti ureditve prehoda med Staršami in Vurberkom v občini Duplek, še posebej, ker so mostovi za prečkanje struge reke Drave na Ptuju, drugi pa v Zgornjem Dupleku, je aktualno vse od izgradnje HE Zlatoličje. Ukinjeni brod naj bi nadomestil most, ki bi ga sicer moral zgraditi investitor elektrarne, toda o tega ni bilo do danes nič storjenega.

Razmišljanja o gradnji mostu čez reko Dravo med občinama Starše in Duplek pa je bila ena glavnih predvolilnih obljub tako starškega župana Bojana Kirbiša kot dupleškega Mitje Horvata, pred njim pa tudi Janeza Ribiča, zato nas je zanimalo, kaj se trenutno dogaja s projektom. Tudi, ker sta obe občini, Duplek in Starše pred časom objavila, da načrtujejo gradnjo žičnice preko Drave.

Od EU pričakujejo 85 odstotkov vrnjenega denarja

Iz občinske uprave občine Starše so nam sporočili, da načrtujejo gradnjo žičnice preko reke Drave v okviru projekta Aktivna Drava. V projektu bodo najprej pripravili projektno dokumentacijo (IDZ, PGD, PZI) za vodno vlečnico (žičnico), povrnjenih pa naj dobili 85 odstotkov denarja iz EU. »Občini Starše in Duplek si bosta stroške delile na pol,« so še zapisali. Vodna vlečnica je načrtovana v kraju Starše in na desnem bregu v kraju Vurberk  in bo imela pozitiven učinek na celotno območje izvajanja projekta, ker je lociranje približno na sredini obravnavanega območja in predstavlja lažjo dostopnost za izvajanje različnih aktivnosti na obeh bregovih reke. V kolikor bo projekt uspešen na razpisu, dodajajo v občinski upravi, bodo pridobili projektno dokumentacijo v drugi polovici prihodnjega leta, po njej pa bi pristopili še k izvedbi projekta, ki ga načrtujejo konec leta. »Ideja o mostu ne bo šla v predal, saj si bomo prizadevali, da bo most uvrščen v državni prostorski načrt ter tudi financiran iz sredstev EU, države in Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Gre za  več desetletno obvezo slednjih, ki, žal, do danes še ni uresničena,« so še poudarili.

Gradnja mostu čez reko Dravo je širši družbeni pomen

V Staršah so z namenom, da bi do gradnje mostu čez reko Dravo vendarle prišlo, že v letu 2012 ustanovili Civilno iniciativo za izgradnjo mostu, ki ji predseduje Janez Ekart. »V imenu občanov občine Starše, predvsem kmetov, ki imajo svojo obdelovalno zemljo na levem bregu reke Drave v katastrski občini Vurberk  zahtevajo od DEM, da izpolni svojo obvezo izgradnje mostu. Ta obveza izhaja iz 7. točke izreka Odločbe – vodnogospodarskega dovoljenja, ki ga je izdala Skupščina občine Maribor Tezno pod. Št. 324-17/64-4/15 dne 1. decembra 1964. V odločbi je določeno, da je investitor izgradnje HE Zlatoličje dolžan poskrbeti za ustrezne prehode čez Dravo na območju obstoječih brodov, v kolikor bi pri minimalnih vodah v Dravi prevoz z brodom ne bi bil več mogoč.

Po izgradnji HE Zlatoličje se je nivo stare struge reke Drave znižal, da prevoz z brodovi ni bil več mogoč,« so podkrepili svoje utemeljitve v občini Starše. Po njihovih predvidevanjih bi lahko izgradnja mostu čez reko Dravo v Staršah trajala s vsemi upravnimi postopki približno od 2 do 3 leta, a le ob zagotovljenih finančnih virih s strani Dravskih elektrarn Maribor. »Poleg mostu je potrebno predvideti vse povezovalne ceste na levem in desnem bregu, kar pomeni pripravo in obravnavo podrobnih lokacijskih načrtov na območju občin, kjer se bi most nahajal, vključno s povezovalnimi cestami. To sta občini Starše in Duplek oziroma Mestna občina Ptuj,« razlagajo in poudarjajo, da gradnji mostu pravzaprav ni nenaklonjen nihče. »Zavedati se je potrebno, da ima gradnja mostu čez reko Dravo v Staršah širši družbeni pomen. Povezava Slovenskih goric in Dravskega polja bi dala nove možnosti turističnega razvoja, vključno s povezovanjem kolesarskih poti levega in desnega brega reke Drave.

Z izgradnjo mostu in hkratno sanacijo struge reke Drave na tem območju bi se izognili nevarnostim poplav in hkrati omogočili razvoj ribištva in drugih oblik turizma, ki jih nudi narava levega in desnega brega reke Drave in ostanki vurberškega gradu,« so zaključili.

Naložba, ki presega medobčinske “želje”

Želja po gradnji mostu pa je prisotna tudi v občini Duplek, poudarja tamkajšnji župan Mitja Horvat. In istočasno dodaja: »Omenjeni most je že res dolgo obravnavana tema tako na občinskem svetu obeh občin, obžalujem pa, da z DEM v tem času nismo prišli ali našli skupne točke, da bi tovrstno potrebo lahko ‘prepoznali’. In ker je šlo za njihovo obvezo, vseeno ocenjujem, da jo DEM kot moralno, čeprav je pravna že zastarala, še vedno priznavajo.« Duplečani še vedno poudarjajo, da si omenjeni most nadvse želijo in tudi potrebujejo, a se obenem zavedajo, da gre za naložbo, ki presega medobčinske »želje« in bi to željo moral prepoznati Holding slovenskih elektrarn ali vsaj država. »Dogovori za umestitev v načrte razvojnih programov so bili, se pa bojim, da je šlo bolj za politične obljube kot pa neke resne namene. Da bi se karkoli, razen kakšnih idej in morda projektov, še v tem mandatu premaknilo ostajam pesimist,« je iskren Horvat.

O definiranju prehoda preko Drave z občino Starše, ki ga potrebujejo za Dravsko kolesarsko pot, pa pravi, da so sprva razmišljali o brodu, a so to zamisel po prvih preliminarnih načrtih opustili, saj so ugotovili, da nihče ne upa projektirati broda na tako nizki stoječi Dravi, kaj šele, da bi prevažal avtomobile in traktorje. »Na koncu smo se vseeno odločili za žičnico, ki bi jo načeloma lahko upravljali tudi sami, čeprav most ostaja naša želja,« je zaključil Horvat.