Mestna občina Maribor je danes organizirala terenski ogled v okviru projektov CE4CE in EMED, ki se osredotočata na razvoj trajnostnih rešitev za javni promet. Projekt CE4CE spodbuja uvajanje načel krožnega gospodarstva v sektor javnega prevoza, pri tem pa se osredotoča na zmanjševanje odpadkov ter podaljševanje življenjske dobe infrastrukture in voznega parka, s čimer ustvarja novo vrednost,  medtem ko projekt E-MED testira in potrjuje rešitve za večjo energetsko učinkovitost javnega prevoza ter zmanjšanje njegovega vpliva na okolje. 

Trajnostna mobilnost ima ključno vlogo pri kakovosti življenja v mestu

Ranko Šmigoc, direktor podjetja Marprom, je uvodoma nagovoril zbrane, da je dogodek posvečen eni izmed pomembnejšim tem sodobnih mest in sicer energetski učinkovitosti potniškega prometa in trajnostne mobilnosti, ki ima ključno vlogo pri kakovosti življenja v mestu.

»Odločitev, kako se vozimo danes namreč neposredno vpliva na okolje, zdravje ljudi in prihodnji razvoj mesta. V Mariboru se tega dobro zavedamo, zato smo v zadnjih letih naredili velike premike na področju elektrifikacije in trajnostne preobrazbe mestnega prometa.«

V prometu že ogromno električnih vozil

Po besedah Šmigoca, vozni park javnega mestnega prevoznika trenutno vključuje že 25 različnih avtobusov na električni pogon. Med njimi so štirje 12-metrski avtobusi, šest 9,5-metrskih avtobusov, štirje 8,5-metrski minibusi, šest mini-busov Maister, trije kombiji in tudi turistični vlakec.

Vsak kilometer, ki ga ljudje prevozijo s popolnoma elektrificiranim vozilom, pomeni zmanjšanje spustov, kar posledično prispeva k čistejšemu zraku in boljšemu zdravju ljudi.

V mariborskih mestnih avtobusih so tako leta 2025 prevozili že 4,8 milijona potnikov, skupaj z Doktor Maistrom in vozili Maister pa še dodatnih 40 tisoč. Za še boljše rezultate javnega potniškega prometa, bi po besedah Šmigoca bilo potrebno zagotoviti tudi druge oblike prevoza, torej rečni ali železniški promet.

V naslednjih treh letih bo elektrificiranega več kot polovica voznega parka

V naslednjih letih v mestnem javnem potniškem prometu, ki letos praznuje stoto obletnico delovanja, pričakujejo še vsaj 21 novih avtobusov na električni pogon, s čimer bi imeli v Mariboru čez tri leta elektrificirano več kot polovico voznega parka.

Uvajanje krožnega gospodarjenja

Mitja Klemenčič iz Urada za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor, je povedal, da Maribor v okviru trajnostne mobilnosti uvaja krožno gospodarjenje in elektrifikacijo javnega potniškega prometa, predvsem z namenom večje energetske učinkovitosti, boljše zmogljivosti prometnih koridorjev ter zmanjšanja emisij.

[[image_1_article_86583]]

V pripravi je nova celostna prometna strategija za naslednjih sedem let

Po besedah Klemenčiča, ukrepi potekajo na treh ravneh in sicer infrastrukturi, vozilih in energiji. V pripravi je tudi nova celostna prometna strategija za naslednjih sedem let. Ključni cilj je vzpostavitev sistema hitrega električnega avtobusnega prometa (EBRT), ki bi bil časovno konkurenčen avtomobilom. Iz teh razlogov bodo med pomembnejšimi ukrepi uvedba rumenih pasov, prednost avtobusov v križiščih ter izboljšanje udobja vožnje.

Z vožnjo se lahko prihrani 10-15 odstotkov energije

Testiranja kažejo, da lahko z optimizacijo vožnje prihranijo 10–15 odstotkov energije, prednost v križiščih pa skrajša čas vožnje za približno minuto. Poseben poudarek je tudi na ponovni uporabi baterij iz električnih avtobusov po koncu njihove življenjske dobe.

V prihodnjih letih bo Maribor povečal število električnih avtobusov na 56 vozil. Novi avtobusi bodo predvidoma prišli že letos, nakup pa bo opravljen tudi s pomočjo evropskih sredstev. Uvedba rumenih pasov in dodatnih ukrepov bo odvisna od prihodnjih študij in testiranj, cilj pa je povečati delež uporabe javnega prevoza in zmanjšati uporabo osebnih avtomobilov.