Studenci, ena najhitreje rastočih mestnih četrti v Mariboru, se poleg pospešene gradnje novih stanovanjskih sosesk soočajo tudi z vse večjimi izzivi na področju prometne varnosti in cestne infrastrukture. Po besedah predsednika mestne četrti Mateja Vodopivca je največja težava prehitra vožnja, ki se je v zadnjem času že večkrat končala s hudimi nesrečami, poleg tega pa močno skrbi tudi pomanjkljivo vzdrževanje cest.

Ceste, ki postajajo dirkališča

Poleg glavne povezovalne Ulice heroja Šercerja Studence prečkajo še tri pomembne prometne poti proti Limbušu, Pekram in gostiščem ob Dravi. Prav na teh cestah so nedavno opravili meritve hitrosti, ki so razkrile alarmantno stanje. »Sicer povprečne meritve niso pokazale izjemno kritičnega stanja, a dejstvo je, da se na teh odsekih pojavljajo res enormne hitrosti. Govorimo o ulicah, dolgih 500 ali 600 metrov, kjer so bile zabeležene hitrosti tudi do 90 kilometrov na uro. Ker imamo v četrti veliko ravnih ulic, te preprosto postajajo dirkališče,« opozarja Vodopivec.

Še posebej kritične so Sokolska, Obrežna in Erjavčeva ulica, kjer vozniki brez pomisleka pritiskajo na plin. Med nevarnimi pa je tudi Šarhova ulica, kjer je pred nekaj tedni prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je avto končal na boku. Po poročanju mariborskih policistov sta se v nesreči poškodovali dve osebi - ena huje, druga pa lažje.

Le nekaj dni prej je nekaj sto metrov stran prišlo do še ene nesreče, ki pa k sreči ni bila tako huda. 

Nesreča se je pripetila v uvozu v sosesko Pod Pekrsko gorco, kjer bivajo številne mlade družine. »To je morala biti res visoka hitrost. Če bi tam takrat bila mati z otrokom v vozičku, bi se lahko končalo dosti, dosti huje,« opozarja Vodopivec.

 

[[image_1_article_75466]]

Za varnost na cesti odgovorni vozniki sami

Vodopivec poudarja, da je odgovornost v prvi vrsti na voznikih samih. »Ko opravimo vozniški izpit, se zavežemo, da bomo spoštovali cestnoprometne predpise. Na tem področju bi lahko sami pri sebi marsikaj naredili. Mogoče tudi, da starejši nekomu, ki ravno dobi izpit, malo bolj obrazložijo, kaj pomeni, da nisi sam na cesti. Vsako križišče dvigovati zaradi tega, ker določen procent ljudi v družbi enostavno ne spoštuje pravil, ni smiselno.«

Čeprav Vodopivec poudarja, da smo za varnost v prometu odgovorni sami, bi si želeli več prisotnosti in nadzora pristojnih institucij. »Razumemo kadrovsko podhranjenost Policije, a če ne bo več nadzora, bodo ljudje divjali po svoje,« opozarja in dodaja, da bi boljše sodelovanje med policijo, mestno upravo in krajevno skupnostjo zagotovo prispevalo k izboljšanju varnosti. 

Med prioritetami cesta, ki sploh ni v tako slabem stanju 

Poleg nevarno hitrih voznikov pa prebivalce četrti skrbi tudi stanje cest. Mnoge ulice so močno poškodovane, kar pa na nekaterih odsekih celo zmanjšuje hitrosti. Kot opaža Vodopivec, je na primer Sokolska ulica od pentlje pri Koroškem mostu do poslovalnice Merkur v obupnem stanju, a so zaradi tega vsaj hitrosti nekoliko manjše.

V masterplanu za obnovo cest za petletno obdobje so med drugim zajete tudi nekatere ceste na Studencih. Vodopivec pravi, da so bili nad izbiro ene izmed cest začudeni, saj da so sami med prioritete postavili druge ulice, ki pa po planu pridejo na vrsto šele kasneje. Še več, del ceste je bil pred kratkim že saniran. »Malo smo bili presenečeni, da je za Erjavčevo ulico, ki je dejansko v dokaj dobrem stanju, brez nekih hudih poškodb, predvidenih dobrih 430 tisoč evrov, kar je skoraj toliko kot za vse druge ceste pri nas skupaj,« pravi Vodopivec. Z vprašanjem, zakaj je temu tako, so se že večkrat obrnili na pristojne na občini, a odgovora še niso prejeli. 

Vodopivec dodaja, da je komunikacija z Mestno občino Maribor izjemno slaba oziroma je sploh ni. Na njih se namreč s takšnimi in drugačnimi vprašanji obračajo občani sami, a ker s strani pristojnih ne dobijo odgovorov, jih tudi ne morejo posredovati naprej. »Tudi ne je odgovor,« poudarja sogovornik.

Prioritete za obnovo so ceste, kjer je frekvenca otrok največja

Sami so se sicer pri postavljanju prioritet osredotočili predvsem na varnost otrok, ki vsakodnevno pešačijo do Osnovne šole Janka Padežnika. »Varna pot otrok v šolo bi morala biti prednost pred prenovo drugih, manj pomembnih cest. Odrasli se bomo že prilagodili, za otroke pa moramo zagotoviti varne poti v šolo,« poudarja.

Še posebej problematične so pešpoti, ki vodijo do šole, saj na mnogih odsekih sploh ni pločnikov. Vodopivec poudarja, da si želijo predvsem ureditve poti, ki bi otroke naravno vodile do zavarovanih koridorjev in stran od nevarnih in neurejenih cest. »Na območju okoli šole je sicer v prihodnosti predvidena celovita rekonstrukcija, a smo vztrajali, da se zadeva vsaj začasno uredi. Upamo, da tega res pride in da lahko nato šola in starši odigrajo svojo vlogo pri vzgoji otrok. Če se otrokom pojasni in pokaže, po kateri poti naj hodijo, jim bo to hitro prešlo v navado«. 

V poletnih mesecih je tako predvideno, da se bodo na tem območju izvedli začasni ukrepi za povečanje varnosti, med drugim izboljšanje prometne signalizacije, postavitev količkov in barvne oznake na cestišču.