Potem ko se v javnosti že dalje časa govori, da želi mariborski župan Saša Arsenovič pet javnih podjetij združiti pod eno streho v t. i. javni holding, o katerem naj bi mestni svetniki odločali na prihodnji seji mestnega sveta, ki bo v ponedeljek, 11. marca, temu vendarle ne bo tako. Na dnevnem redu, kjer je 19. točk, točke o tej zadevi oziroma ustanovitvi ni.

Številne koristi za podjetja

Sicer pa naj bi holding, kot smo že poročali se bodo v prvi fazi vanj združevala podjetja, ki so po prometu največja, in kjer so pričakovani tudi največji učinki vezani na upravljanje teh podjetij, Mestni občini Maribor (MOM) prinesel številne prednosti. Za vključitev pa ni pogoj, da je Mestna občina Maribor 100-odstotni lastnik podjetja. Med koristi, ki jih bo prinesel holding, na mestni občini med drugim omenjajo večjo finančno moč združenih podjetij, boljše denarne tokove in razporejanje sredstev med posameznimi podjetji, prihranke pri stroških poslovanja, boljše načrtovanje poslovanja in investicij v javno infrastrukturo ter boljši in sproten nadzor.

Podjetja o občinski »želji« po ustanovitvi

In ker se kot prva podjetja, ki naj bi bila v holdingu, omenja Energetiko, Marprom in Mariborski vodovod, po preoblikovanju pa še Snago ter Nigrad, smo nanje naslovili novinarsko vprašanje. Zanimalo nas je tudi, ali so že prejeli vabilo za sodelovanje in kakšna so njihova pričakovanja.

Iz službe za odnose z javnostmi v podjetju Snaga odgovarjajo, da je odločitev, na kakšen način organizirati izvajanje gospodarskih javnih služb v Mestni občini Maribor, povsem v domeni samega vodstva občine in mestnih svetnikov. »Njihove odločitve spoštujemo ter jih nikdar nismo in ne bomo presojali,« dodajajo. Iz Javnega podjetja Marprom so sporočili: »Novo vodstvo Mestne občine Maribor se na temo ustanovitve občinskega holdinga do sedaj še ni posvetovalo z vodstvom podjetja Marprom. V tem spoštujemo odločitve lastnice našega podjetja in načeloma podpiramo idejo o ustanovitvi holdinga, a v takšni obliki, da bo pomenil dodano vrednost tako za posamezna javna podjetja, kot njihovo lastnico, mariborsko občino.« Alan Perc, direktor Javnega podjetja Energetika Maribor, je dejal, da so bili o ustanovitvi holdinga seznanjeni iz medijev, zato zadeve ne morejo komentirati. Tega tudi ne morejo na Nigradu, saj vabila še niso prejeli, pravi Dejan Pukšič iz službe za odnose z javnostmi. Iz tajništva direktorja Mariborskega vodovoda, ki je v lasti 19 občin in ni proračunski uporabnik, pa odgovarjajo, da je iz obrazložitve predloga odloka o holdingu razvidno, kdo so prejemniki sredstev iz proračuna. »Odgovornost politike v občinskih svetih teh občin je, da odločijo, kdo bo v bodoče imel več minusov in kdo več plusov,« še dodajajo.

Začetki družbe Javni holding Ljubljana segajo v leto 1994

In ker naj bi se na mariborski občini odločili za ustanovitve holding po »kolegih« iz Mestne občine Ljubljana, kjer začetki družbe Javni holding Ljubljana segajo že v leto 1994, ko je bil ustanovljen, smo se z novinarskim vprašanjem obrnili še nanje. Med drugim nas je zanimalo, kako se je zadeva obnesla v praksi in zakaj so se sploh odločili za to potezo, koliko podjetij so združili in podobno.

Povezana so štiri javna podjetja

Vita Kontić iz kabineta ljubljanskega župana je za Maribor24 sporočila, da so se po ustanovitvi v letu 2010 lotili izvedbe celovite reorganizacije. »Leta 1994 je takrat mesto Ljubljana z namenom zagotovitve učinkovitejšega, uspešnejšega in gospodarnejšega izvajanja javnih služb ustanovilo Holding mesta Ljubljane, družbo za upravljanje in gospodarjenje z javnimi podjetji, na podlagi določil Zakona o gospodarskih javnih službah. V Javni holding Ljubljana, kot se družba imenuje sedaj, so od 31. decembra 2007 povezana štiri javna podjetja, in sicer Javno podjetje vodovod-kanalizacija, Javno podjetje Energetika Ljubljana, Snaga Javno podjetje d.o.o. in Javno podjetje Lljubljanski potniški promet,« je razložila Kontićeva.

Združevanje strokovnih znanj, sposobnosti in izkušenj

Skupščina te družbe je oktobra 2008 sprejela predlog povezovanja in poenotenja delovnih procesov ter informatike javnih podjetij in javnega holdinga. »V tem okviru je potrdila model strateškega holdinga na način, da javni holding izvaja v celoti vse podporne procese za povezana javna podjetja, to je področje financ in računovodstva, pravnih zadev, javnih naročil, kadrovskih zadev in informatike. Navedena celovita reorganizacija se je izvedla 1. maja 2010,« dodaja Kontićeva. Obenem poudarja, da so bile podlage za odločitev za uvedbo strateškega holdinga združevanje strokovnih znanj, sposobnosti in izkušenj sodelavcev v podpornih procesih, kar je prineslo večjo učinkovitost oziroma produktivnost dela, večjo stroškovno učinkovitost ter dvig ugleda in prepoznavnosti Javnega holdinga Ljubljana. Z vidika informacijske podpore poslovnih procesov pa je tamkajšnji javni holding prepoznan kot eno najnaprednejših podjetij v Sloveniji.

Kot dobra ekipa dosegajo številne zadane cilje

»V Mestni občini Ljubljana smo ponosni na dobro sodelovanje tako sodelavcev mestne uprave kot sodelavcev vseh javnih podjetij v Javnem holdingu Ljubljana in izven ter zavodov, ki delujejo pod okriljem MOL. Skupaj delujemo kot dobra ekipa, s katero uspešno dosegamo številne zadane cilje,« je sklenila Kontićeva.