Danes mineva natanko 40 let od prvega pokopa na pokopališču Dobrava, enem izmed osrednjih mestnih pokopališč v Mariboru.19. junija 1985 je bila na tem pokopališču kot prva pokopana pokojna ga. Matilda. To je bil prvi korak na poti, ki je pokopališče Dobrava v štirih desetletjih oblikovala v enega najpomembnejših prostorov spomina in slovesa v Mariboru.
Ne le kraj slovesa, temveč prostor zgodb, spominov ...
Pokopališče, uradno odprto 15. junija 1985, je bilo načrtovano kot sodoben pokopališki kompleks, ki spoštuje naravno okolje in človekovo potrebo po miru in tišini. Pri snovanju sta pomembno vlogo odigrala arhitekta Niko Stare in Dušan Muravec iz Zavoda za urbanizem Maribor (ZUM), poslovilni objekt pa je zasnovalo podjetje Komunaprojekt pod vodstvom arhitekta Vlada Emeršiča.
''Dobrava ni le kraj slovesa, temveč tudi prostor zgodb, spominov in tihih trenutkov, ki povezujejo številne družine in generacije. Ob tej obletnici z globokim spoštovanjem mislimo na vse, ki tu počivajo – in na vse, ki so v preteklih desetletjih tukaj doživeli osebne trenutke slovesa, žalosti ali pomiritve,'' so v sporočilu za javnost zapisali pri Javnem holdingu Maribor.
Članstvo v elitni mednarodni mreži pokopališč
Poseben pomen pokopališča Dobrava potrjuje tudi njegovo članstvo v elitni mednarodni mreži pokopališč, ki ohranjajo kulturno dediščino in spodbujajo spoštovanje do preteklosti. Mreža pokopališč deluje pod okriljem Združenja evropsko pomembnih pokopališč (ASCE), ki mu predseduje mag. Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor, kar predstavlja dodatno priznanje strokovnosti in dolgoletnemu delu podjetja na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti.
Z mislijo na preteklost in odgovornost do prihodnosti si bodo v Pogrebnem podjetju Maribor tudi v prihodnje prizadevali, da bo pokopališče Dobrava ostalo kraj miru, dostojanstva in skupnega spomina – prostor, kjer živijo spoštovanje, tišina in človeška povezanost.
