Črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak je nacionalni strateški energetski projekt, s katerim Dravske elektrarne Maribor (DEM), največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, krepijo zanesljivost elektroenergetskega sistema in prispevajo k prehodu v nizkoogljično družbo. Projekt, ki bo omogočil učinkovitejše izkoriščanje obnovljivih virov energije, se že v fazi priprave izvaja z visoko stopnjo strokovnosti in odgovornosti do ljudi in okolja.

Pomemben del priprav predstavlja popis vodnih virov, ki ga DEM izvaja kot del obsežnega hidrološkega monitoringa. Gradnja zgornjega jezera bo vplivala na vodne vire na pobočju Kolarjevega vrha, zato strokovnjaki že zdaj natančno spremljajo vedenje nadzemnih in podzemnih voda. Namen popisa je pridobiti zanesljive podatke o stanju voda in pripraviti strokovne rešitve za dolgoročno varno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

[[image_1_article_83093]]

V DEM poudarjajo, da si prizadevajo vse rešitve oblikovati v sodelovanju z lokalnim okoljem in da bodo še pred začetkom gradnje zagotovili, da nihče ne bo ostal brez dostopa do vode. Urejena in stabilna oskrba s pitno vodo bo dolgoročno pomembna pridobitev za prebivalce območja, ki se v zadnjih letih vse pogosteje soočajo s pomanjkanjem vode, zlasti v poletnih mesecih, ko številni izviri presahnejo.

Pitna voda ne bo ogrožena

V Dravskih elektrarnah Maribor poudarjajo, da nobena gradnja ni pomembnejša od varnosti oskrbe s pitno vodo. Zato so k pripravi projekta pristopili z največjo mero strokovnosti, preglednosti in odgovornosti. Odločitev, da se popis vseh znanih in tudi neuradnih vodnih virov izvede v sodelovanju z domačini, je po njihovih besedah ključna. Voda je lokalna, njeno poznavanje pa temelji na izkušnjah ljudi, ki z njo živijo.

[[image_2_article_83093]]

Zadnji popis vodnih virov je bil v okviru projekta izveden leta 2008. Ker so se v tem času v naravi zgodile številne spremembe, je bil ponovni popis nujen. Cilj je, da se vsi vodni viri ponovno evidentirajo, povežejo z uporabniki in strokovno ocenijo, preden se začnejo priprave na gradnjo.

Sam popis vključuje fizični ogled vsakega vodnega vira, merjenje osnovnih fizikalno-kemijskih parametrov ter pretoka. Strokovnjaki izvajajo tudi geološke in hidrogeološke preglede napajalnega zaledja posameznega izvira. Meritve se ne izvajajo le enkrat, temveč večkrat v različnih letnih obdobjih, saj se količina in sestava vode spreminjata glede na sezono in padavinske razmere.

Skupaj na več kot 50 lokacijah

Do zdaj je DEM skupaj s prebivalci popisal več kot 50 vodnih virov. Vsak obisk poteka v dogovoru z uporabniki in lastniki, ki so o delu predhodno obveščeni in povabljeni k sodelovanju. V številnih primerih so domačini pomagali odkriti izvire, ki jih uradne evidence niso vsebovale. Takšna neposredna izmenjava informacij je dragocena, saj se stanje na terenu pogosto razlikuje od podatkov v dokumentih. Zato postane lokalno znanje pomemben del kakovostne priprave projekta.

Eden od domačinov, ki sodeluje pri popisu, je dejal: »Najpomembneje je, da imamo vodo. Pokazal sem jim, kje so naši izviri, in vse so popisali. Dokler bo voda ostala, me gradnja ne skrbi.« Takšni odzivi kažejo, da se med prebivalci krepi zaupanje, ki temelji na odprti komunikaciji in doslednem delu na terenu.

Skupna odgovornost za prihodnost

V zadnjih letih se prebivalci območja vse bolj zavedajo pomena sodelovanja. Pasivnost bi lahko pomenila, da bi pomembni podatki o vodnih virih ostali neodkriti, kar bi lahko vplivalo prav na tiste, ki so od teh virov odvisni. Vsak prispevek šteje, poudarjajo v DEM, saj gre za skupno odgovornost – za vodo, ki jo uporabljajo domačini.

Dravske elektrarne Maribor svojo zavezo izražajo jasno: nihče ne bo ostal brez pitne vode. Črpalna hidroelektrarna Kozjak ni namenjena le energetski prihodnosti Slovenije, ampak nastaja v sodelovanju z ljudmi, ki tukaj živijo, in z največjim spoštovanjem do narave.

[[image_3_article_83093]]