Danes je pred Mariborom izjemno pomembna seja mestnih svetnikov. Na mizah bodo namreč imeli temeljni prostorski akt občine, ki določa, kako se bo mesto razvijalo v prihodnje. Občinski prostorski načrt (OPN) je nastajal dobrih 24 let in načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje za umestitev načrtovanih posegov v prostor.

Prestavljena obravnava

Dokument je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, določa pogoje za druge posege v prostor, in določa tudi območja, kjer je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

PREBERITE ŠE: Zakaj mariborski OPN še vedno čaka na zeleno luč ministrstva?

Obravnava OPN je bila prvotno predvidena že za januarsko sejo, vendar Mestna občina Maribor takrat še ni imela vseh potrebnih pozitivnih mnenj. V postopku priprave OPN je sicer uspešno pridobila 30 mnenj državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora za različna področja, vendar ji je za končni sprejem še vedno manjkala odločba Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je moralo potrditi, da so vplivi načrta na okolje sprejemljivi. Zadnjo odločbo so prejeli pred dobrim tednom, Maja Reichenberg Heričko iz Urada za komunalo, promet in prostor pa je ob tem dejala: »Veseli smo, da smo dočakali ta korak. Računamo na to, da se tudi mestni svetniki zavedajo, da Mestna občina Maribor ta dokument nujno potrebuje«.

Predvidenih 226.000 kvadratnih metrov novih površin za stanovanja

V okviru OPN je predvidenih 226.000 kvadratnih metrov novih površin za stanovanja, 108.000  kvadratnih metrov za centralne dejavnosti, kjer bodo mogoče tudi stanovanjske gradnje,  72.000 kvadratnih metrov novih zelenih površin ter 42.000 kvadratnih metrov za industrijske površine. »Gradimo najhitreje v zadnjih 20 letih, a cene stanovanj po mojem mnenju še vedno preveč naraščajo. Prav zato si močno prizadevamo, da bi naenkrat zgradili čim več, kar bi ljudem olajšalo nakup lastnega doma. Upam, da bo tu dovolj pozitivnega razmišljanja, da bomo znali videti gozd in ne le posameznih dreves,« je dejal župan Saša Arsenovič.

V sklopu postopka so bile na začetku izvedene številne obravnave, predstavitve in iskanje pobud v mestnih četrtih ter lokalnih skupnostih. Leta 2022 je bila izvedena tudi javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN, v okviru katerega je MOM prejela 633 pripomb. Večina teh se je nanašala na pobude za spremembo rabe zemljišč. Od oktobra 2022 do decembra 2024 so potekala usklajevanja in pridobivanja mnenj pristojnih institucij.

Gradivo je zdaj usklajeno na vseh ravneh, vendar pri določenih lokacijah ni bilo možno doseči vseh želenih sprememb. Na vzhodu mesta je Ministrstvo za kmetijstvo vztrajalo pri ohranjanju prvovrstnih kmetijskih zemljišč, medtem ko je na zahodu uspelo pridobiti več prostorskih možnosti.

Pekrski pujski se poslavljajo

Ob javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka OPN je javnost razdelila predvsem načrtovana 18-nadstropna stolpnica pri krožišču na Gosposvetski cesti. Po prejetih pripombah so se odločili, da projekta v tej obliki ne izvedejo, zato je bila umestitev stolpnice umaknjena. Pred nadaljnjo gradnjo bo potrebno pripraviti podrobni prostorski načrt, pri čemer bo gradnja dovoljena le, če se prilagaja obstoječim objektom.

MORDA VAS ZANIMA ŠE: Usklajeni občinski prostorski načrt pred mariborskimi mestnimi svetniki predvidoma še ta mesec: Kaj prinaša?

V Bresternici je razburjenje povzročila predvidena pozidava območja nekdanjega motela. »Na podlagi zbora občanov se je izglasovalo, da se mora namenska raba na območju spremeniti iz površin za turizem v zelene površine. Zmotilo jih je, da je občina neposredno ob cesti predvidela ozek pas območja za centralne dejavnosti. Tam so občani torej jasno povedali svoj ''ne''. Kar pomeni, da se je območje tudi tam spremenilo, namenska raba se je določila kot zelene površine za oddih, šport in rekreacijo. Pred kakršnokoli ureditvijo bo v skladu z vsemi ostalimi določili odloka, ki so pred tem veljali, potrebno na območju izdelati natečaj in OPPN. Zaenkrat pa lahko območje seveda ostane takšno kot je,« je zadevo nedavno pojasnila Reichenberg Heričko.

Po uveljavitvi OPN pa z območja odhajajo ''Pekrski pujski''. Ministrstvo je namreč sledilo želji Mestne občine Maribor in dopustilo manjšo širitev proti zahodu. »Želja je bila sicer še mnogo večja pa žal tega pri Ministrstvu za kmetijstvo nismo dosegli. Zagotovo pa se bo tisto območje spremenilo v površine za stanovanja. Kar pomeni, da od uveljavitve OPN-ja naprej pujski tam ne smejo več biti,« je še pojasnila Reichenberg Heričko.