V Sloveniji je ponovno še kako »živa« ideja o ustanovitvi pokrajin. Strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete je namreč v okviru ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin pripravila izhodiščne predloge, na podlagi katerih je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev države. Ustanovitev enajstih pokrajin so sicer napovedali že julija, zdaj pa je že jasno, kako bi bile videti in kje bi imele sedeže.
Sedeži v različnih krajih pokrajine
Na spletni strani pokrajine.si so objavili tudi osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, s katerim bi ustanovili pokrajine, določili njihova območja, imena in sedeže ter število članov prvih pokrajinskih svetov. Imeli bi Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Avtorji predloga poudarjajo, da sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin ne bi bil v istem, ampak različnih krajih pokrajine. Predlagane sedeže pokrajinskega sveta in sveta občin pa bi lahko pokrajinski sveti spremenili in določili s statutom pokrajine.
Odločitev o predlogu do poletja 2020
Izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik iz Katedre za ustavno, upravno in finančno pravo na Pravni fakulteti Maribor, je za osrednji mariborski spletni medij Maribor24.si povedal, da bo Državni svet RS po zaključeni strokovni razpravi ob izkazani podpori občin in njihovih združenj vložil predlog Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ in Zakona o pokrajinah /ZPok/ v Državni zbor RS v začetku leta 2020. »Skladno z navedenim pričakujemo, da bo Državni zbor RS o zakonodajnem predlogu odločil do poletja 2020,« je poudaril Brezovnik.
Boštjan Brezovnik: »Pokrajine bodo financirale uresničitev svojih nalog od davkov in drugih obveznih dajatev, s prihodki svojega premoženja, z dodatnimi sredstvi državnega proračuna in sredstvi skladov Evropske unije in drugih virov.«
Nadaljeval je, da bo pokrajina ob navedenem izvrševala naloge iz državne pristojnosti, ki se določijo z zakonom ter se nanašajo na upravne naloge s področja gospodarstva, turizma in gostinstva, kmetijstva, razlastitev in služnosti v javnem interesu, upravnih dovoljenj za poseganje v prostor, graditev in uporabo zgrajenih objektov ter vodenje registrov na stanovanjskem področju ter naloge inšpekcijskega nadzora iz državne pristojnosti.
Boštjan Brezovnik
»Pokrajine bodo financirale uresničitev svojih nalog od davkov in drugih obveznih dajatev, s prihodki svojega premoženja, z dodatnimi sredstvi državnega proračuna in sredstvi skladov Evropske unije in drugih virov. Financiranje pokrajin bo določil zakon, ki ga bo pripravila vlada po sprejemu Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ in pred začetkom njihovega delovanja,« je razložil Brezovnik.
Mestna občina Ljubljana bi bila samostojna pokrajina, medtem ko bi bil Maribor sedež zahodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Lenartu. Soočili smo predstavnike svetniških skupine in list v mariborskem mestnem svetu in jih povprašali o mnenju glede tovrstnega predloga.
Slediti načelu postopnosti
Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičnost in razvoj, sicer tudi poslanka, je glede predlagane oblike in števila pokrajin želela izpostaviti, da gre za začetni predlog. »Tekom razprave se bomo morali najprej osredotočiti in dogovoriti o pristojnostih in nalogah pokrajin. Slediti moramo načelu postopnosti, torej se najprej soočiti s funkcionalno delitvijo in zagotoviti ustrezne zakonodajne podlage. Ključno je vprašanje ureditve prenosa pristojnosti občinskih in državnih organov na pokrajine. Ko bo o tej tematiki dosežen splošen politični konsenz se lahko pogovarjamo o geografski delitvi oziroma številu pokrajin. Po mojem mnenju, so v tem trenutku kakršnekoli špekulacije o številu, sedežih in občinah, ki bodo spadale pod določene pokrajine, prehitre,« je pojasnila Divjak Mirnikova in dodala, da v stranki LMŠ, kjer je poslanka, podpirajo vsakršna prizadevanja za ustanovitev pokrajin, vendar si ne želi, da bi se zaradi preuranjenega govora o številu pokrajin in njihovih sedežih, zgodba o ustanovitvi pokrajin izjalovila, kot se je že pred desetletjem.
Lidija Divjak Mirnik: Pokrajine naj bi predvsem prevzele regijske razvojne projekte, kot so izgradnja infrastrukture in podobno, ki obsegajo več občin hkrati. Vsekakor bo potrebna razprava, da ne bi prišlo do podvajanja pristojnosti ali nejasnosti pri vprašanjih kdo je pristojen za opravljanje posameznih nalog ali izvrševanja dodeljenih pravic.
Ustanovitev pokrajin bi po njenih besedah morala biti do določene mere vezana tudi na mestne občine. »Te imajo že po trenutni ureditvi posebne pristojnosti na področju razvoja mest, to so področja stanovanjske politike, usmerjanja trajnostnega urbanega in gospodarskega razvoja. Pokrajine naj bi predvsem prevzele regijske razvojne projekte, kot so izgradnja infrastrukture in podobno, ki obsegajo več občin hkrati. Vsekakor bo potrebna razprava, da ne bi prišlo do podvajanja pristojnosti ali nejasnosti pri vprašanjih kdo je pristojen za opravljanje posameznih nalog ali izvrševanja dodeljenih pravic. Katere obstoječe prakse regionalnega sodelovanja v naši regiji ali v Sloveniji bi lahko služile za primer pri formalnem vzpostavljanju pokrajine,« je poudarila sogovornica in sklenila, da medobčinsko ali regionalno sodelovanje igra ključno vlogo v organizaciji lokalnih oblasti zaradi velikega števila majhnih občin. Te zlasti medobčinsko sodelujejo pri izvajanju javnih storitev in služb, ki že po definiciji presegajo geografske meje občin. Primer v Sloveniji so občine, ki nimajo svojih reševalnih ekip in bolnišnic, ali pa pri odvozu, zbiranju in ravnanju z odpadki.
Najprej o pristojnostih in financiranju, šele potem debata o konkretni organiziranosti
Matej Žmavc iz stranke Socialni demokrati Maribor, meni, da je bilo v mladi državi Sloveniji že več poskusov in pristopov ustanavljanja pokrajin, pa se iz tega ni nič izcimilo. »Razlogi najbrž tičijo v različnem dojemanju pristojnosti, financiranja, pokrajinske razdelitve in še kaj. Za Socialne demokrate v Mariboru je smiselni tak pristop oblikovanja pokrajinske organiziranosti, ki bo pospeševal ter povezoval gospodarski, infrastrukturni in splošno družbeno kulturni razvoj ter prispeval s svojimi mehanizmi enakomernejšo rast,« odgovarja Žmavc in nadaljuje, da glede predloga zahodno štajerske pokrajine in sploh oblikovanja teritorialnih oblik pokrajin, Socialni demokrati menijo, da je nujno prej doreči vse druge pristojnosti, predvsem financiranje enakomernejšega razvoja vseh območij v Sloveniji, šele nato pa preiti v debato o konkretni organiziranosti. »Torej, predebatirati je potrebno vsebino in šele nato raven združevanja,« je dejal Žmavc.
Matej Žmavc: »Smiselni je tak pristop oblikovanja pokrajinske organiziranosti, ki bo pospeševal ter povezoval gospodarski, infrastrukturni in splošno družbeno kulturni razvoj ter prispeval s svojimi mehanizmi enakomernejšo rast.«
V omenjeni stranki imajo dobre izkušnje o skupnem povezovanju večjih občin pri gospodarskih in infrastrukturnih projektih, v kulturi, šolstvu ter zdravstvu v širšem prostoru. »Tudi racionalizacija služb je pozitivna izkušnja na področju redarske službe, vodnogospodarske oskrbe… Tako se nam Socialnim demokratom zdi primerno zgodovinsko povezanost in dobre izkušnje iz preteklosti vzeti v obzir pri oblikovanju pokrajin, prav tako pa poskrbeti, da ne bo imela centralna oblast preveč monopolističen odnos do njih,« je dejal Žmavc.
Maribor mora ostati središče Štajerske
Jelka Kolmanič iz stranke DeSUS pa o predlogu za delitev Štajerske na tri pokrajine poudarja, da se s tem absolutno ne strinjajo. »Maribor je bil vedno središče Štajerske in tako mora ostati. Tudi osnovna in najpomembnejša naloga pokrajin mora biti enakomernejši razvoj Slovenije ter decentralizacija državne uprave in republiških funkcij. Najboljša organiziranost pokrajin je po našem mnenju na 6 pokrajin, po vzoru delitve škofij,« je razložila Kolmaničeva.
Jelka Kolmanič: »Maribor je bil vedno središče Štajerske in tako mora ostati.«
Smiselno je imeti regije večjih velikosti
Tatjana Frangež, mestna svetnica iz stranke Levica, je dejala, da pozdravljamo prizadevanja za ustanovitev pokrajin, saj se Slovenija ne bo več centralizira in neenakomerno razvijala. »Enajst pokrajin je vsekakor preveč, predlog, da se Štajerska deli na tri dele, pa neresen. Z vidika infrastrukturnega in družbenega razvoja je smiselno imeti regije večjih velikosti, dober primer je lahko Avstrija, ki je štirikrat večja od Slovenije, ima štirikrat več prebivalcev kot Slovenija in je razdeljena na osem regij ter Dunaj. Večje regije so lahko bolj avtonomne, kadrovsko in gospodarsko močnejše, pa tudi projektno/finančno konkurenčnejše na razpisih za kohezijska sredstva. Večje regije so lahko enakopravnejši sogovornik državi in s tem res generatorji enakomernejšega regionalnega razvoja. Seveda je osnovni pogoj za ustanavljanje pokrajin razmislek o njihovih nalogah in financiranju, šele po tem se je smiselno pogovarjati o njihovem številu,« je pojasnila Frangeževa.
Tatjana Frangež: »Večje regije so lahko enakopravnejši sogovornik državi in s tem res generatorji enakomernejšega regionalnega razvoja.«
Njen strankarski »kolega« Vladimir Šega pa med drugim pravi: »V kolikor politika ne misli resno s skladnejšim regionalnim razvojem (in kot kaže ne misli), potem je nekakšno administrativno razmejevanje pokrajin zgolj kopičenje administracije in uradništva. 11 pokrajin je vsekakor preveč in delitev Štajerske na kar tri dele je popoln nesmisel. Sočasno z ureditvijo bi se morali pogovarjati tudi o stopnji avtonomije pokrajin. Zgolj z risanjem črt po zemljevidu ne bomo prav nič pripomogli k decentralizaciji. Najprej naj vrnejo energetiko v Maribor in s tem pokažejo, da nam ne mečejo zgolj pesek v oči.«
Močna slovenska regija Štajerska z Mariborom
Mestni svetnik Zvone Zinrajh je dejal, da Štajerska večinsko domuje v naši severni sosednji državi. »Sedaj bi njen južni in hkrati slovenski del delili na tri dele. Ne podpiram. Potrebujemo močno slovensko regijo Štajersko z Mariborom, kot njenim središčem in glavnim mestom,« je pojasnil Zinrajh in dodal, da naj bo regionalna delitev v duhu sedanjega ter prihodnjih rodov z upoštevanjem zgodovinskosti.
Zvone Zinrajh: »Regionalna delitev naj bo v duhu sedanjega ter prihodnjih rodov z upoštevanjem zgodovinskosti.«
»Čeprav nismo bili pod Marijo Terezijo svobodni kot danes, pa zagovarjam tedanjo regionalno delitev in dodajam Ljubljano kot samostojno regijsko enoti. Podpiram tudi široko javno-strokovno-politično razpravo o tem pomembnem vprašanju. In razpravo o vlogi pokrajin vizavi občin in države ter volitve v organe na način, da se uvede absolutni preferenčni glas,« je še razložil Zinrajh.
Smiselno razmisliti, komu naj bi bila bližje naša regijska delitev
Igor Jurišič iz Stranke mladih – zeleni Evrope je prepričan, da delitev Slovenije na 11 pokrajin pomeni ponovno drobljenje, saj bodo pokrajine štele v povprečju pod 200.000 prebivalcev. »Za primerjavo naj povem, da ima Nemčija 16 zveznih dežel, s preko 5 milijoni prebivalcev na zvezno deželo v povprečju,« razmišlja Jurišič in kot primer še omenja Avstrijo, ki je po njegovem štirikrat večja od Slovenije po prebivalstvu, a je razdeljena na 9 regij s približno 850.000 prebivalci v posamezni regiji. «V Italiji je na primer 20 regij v povprečju s po 3 milijoni prebivalcev v regiji, na Nizozemskem je 12 regij, v njih pa živi v povprečju preko 1,4 milijona prebivalcev,« razlaga Jurišič.
Igor Jurišič: »Delitev Slovenije na 11 pokrajin pomeni ponovno drobljenje.«
Kot primer še omenja podobne primere predlogu regionalizacije Slovenije – Hrvaška, ki je razdeljena na 20 županij, mesto Zagreb je ločeno. »Tam je v povprečju nekaj manj kot 200.000 prebivalci po županiji, kar je precej blizu slovenskega predloga. Precej podobna je delitev dela Bosne in Hercegovine, ki se imenuje Federacija BiH. Razdeljena je na 10 kantonov z nekaj več kot 200.000 prebivalci po kantonu. Precej podobno pa je tudi v drugem delu BiH; v Republiki Srpski, ki je razdeljena na 5 regij živi okrog milijon ljudi, torej ponovno okrog 200.000 v povprečju na regijo. Zato bi bilo morda smiselno razmisliti, ali bo naša regijska delitev bližje tisti v Avstriji, Nemčiji, Italiji ali na Nizozemskem, ali pa podobna tisti na Hrvaškem ter v BiH. Sam bi v vsakem primeru raje videl manjše število regiji z več pristojnostmi. Še posebej je to prisotno na Štajerskem, ki je razbita kar na tri regije, del štajerske pa se nahaja tudi v dveh sosednjih regijah. Smiselno bi bilo imeti eno močno štajersko regijo, s sedežem v Mariboru, svet občin in pokrajinski svet pa morda na Ptuju in v Celju, saj delitev Štajerske na 3 dele pomeni tri relativno šibke pokrajine namesto enotne Štajerske. Avstrijska Štajerska šteje preko 1,2 milijona prebivalcev in se razteza na površini 80 odstotkov Slovenije oziroma na 16.400 kvadratnih kilometrih. Zelo nerodno bo, ko bo prišlo na primer do srečanja med avstrijsko in slovensko Štajersko. Porajala se bodo ugibanja, katera je ‘ta prava’ Štajerska in podobno. Predlog za zgled so zagotovo države zahodno in severno od Slovenije, kjer so regije dovolj velike, da lahko imajo določen pomen in težo in posledično tudi proračun, s katerim razpolagajo. Zato so vprašanja o ključnih vsebinskih področjih do bolj modre razdelitve Slovenije preuranjena,« je poudaril Jurišič.
Naloge pokrajin bodo regionalnega pomena
Pokrajina bo kot izvirne naloge opravljala z zakonom določene naloge regionalnega pomena (kot so navedene v 10. členu osnutka Zakona o pokrajinah /ZPok/), in sicer:
pripravlja in sprejema dolgoročne strateške razvojne dokumente za pospeševanje razvojne odličnosti na ekonomskem, okoljskem in socialnem področju;
določa cilje regionalnega razvoja in zagotavlja skladen razvoj celotnega območja pokrajine ter zagotavlja koherentnost oblikovanja regionalnih razvojnih politik s Strategijo razvoja Slovenije, sprejema regionalni razvojni program in ukrepe za izvajanje regionalnega razvojnega programa;
sprejema prostorske akte za načrtovanje prostorskih ureditev regionalnega pomena;
sprejema načrte razvoja prometnega sistema v pokrajini in izvaja programe ukrepov na področju cestnega prometa, gradi in vzdržuje pokrajinske ceste, določa prometno ureditev na pokrajinskih cestah in površinah za mirujoči promet pokrajinskega pomena, izvaja naloge preventive in vzgoje v cestnem prometu, ter ureja plovbo na celinskih vodah;
načrtuje politiko in sprejema programe za pospeševanje gospodarskega razvoja, razvoja turizma in zagotavlja izvajanje ukrepov za spodbujanje podjetništva in turizma;
sprejema energetski koncept pokrajine, koordinira lokalne energetske koncepte in izvaja programe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije;
sodeluje pri načrtovanju strukturne kmetijske politike in izvaja ukrepe državnih pomoči regionalnega pomena ter sodeluje pri pripravi programa za razvoj podeželja in ribištva;
sprejema stanovanjski program za izvajanje stanovanjske politike regionalnega pomena, zagotavlja sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj in stanovanjskih stavb;
izvaja zemljiško politiko regionalnega pomena;
sprejema in izvaja programe varstva okolja, varstva naravnih vrednot in programe upravljanja voda za izvajanje storitev upravljanja voda ter sprejema ukrepe varstva okolja;
sprejema programe razvoja visokega šolstva in raziskav regionalnega pomena ter ustanavlja regionalne znanstvene in izobraževalne institucije;
sprejema in izvaja regionalne programe razvoja šolstva in športa ter na posameznih področjih vzgoje in izobraževanja ter športa določa izvajalcev programov, ustanavlja in financira vzgojne izobraževalne zavode ter zavode s področja športa;
sprejema in izvaja program zdravstvenega varstva, ustanavlja javne bolnišnice regionalnega pomena in zagotavlja njihovo mrežo na območju pokrajine, sprejema programe na področju preprečevanja uporabe prepovedanih drog in obravnave uživalcev prepovedanih drog, programe njihovega zdravljenja in socialne rehabilitacije, zagotavlja izvajanje ukrepov na področju javnega zdravja, usklajuje nujno medicinsko pomoč, zagotavlja izvajanje specialističnega zdravljenja, ustanovi svet za zdravje in zavod za zdravstveno varstvo;
načrtuje in organizira socialnovarstvene storitve in programe s področja dela, družine in socialnega varstva;
sprejema programe razvoja kulturnih dejavnosti in izvaja ukrepe za zagotavljanje javnega interesa za kulturo, zagotavlja naloge območnih knjižnic, regionalne naloge sklada za kulturne dejavnosti in ustanavlja javne zavode na področju kulture (pokrajinski arhivi, muzeji in galerije, poklicna gledališča, restavratorska središča, zavod za upravljanje dediščine in kulturnih spomenikov ter za upravljanje javne kulturne infrastrukture);
sprejema programe in izvaja ukrepe zaščite in reševanja, usmerja osebno in vzajemno zaščito z organiziranjem svetovalne službe, določa posebne ukrepe varstva pred požarom ter razglaša povečano požarno ogroženost in zagotavlja prenos opozoril, napotil ali prepovedi prebivalstvu med povečano požarno ogroženostjo in ob velikih požarih, organizira, opremlja in vodi sile za zaščito, ocenjuje ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč na območju pokrajine ter načrtuje izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter ocenjuje škodo, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, sprejme z zakonom določene ukrepe za varstvo pred utopitvami;
načrtuje in izvaja ukrepe za integracijo tujcev, zagotavlja mrežo pomoči pri integraciji;
ureja in opravlja druge naloge regionalnega pomena, ki se določijo z zakonom.
