Na današnji dan pred 30 leti je bil na trgu v Jurovskem Dolu v današnji občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah ubit takratni predsedniški kandidat Ivan Kramberger. Dober človek iz Negove, kot so ga imenovali, je po poročanju STA postal znan širši javnosti na prvih demokratičnih predsedniških volitvah leta 1990 pred osamosvojitvijo Slovenije. Na njih je bil, takrat še za predsednika predsedstva RS, izvoljen Milan Kučan pred Ivanom Pučnikom, Kramberger pa se je kot presenečenje volitev in t. i. ljudski kandidat uvrstil na tretje mesto. Zanj je glasoval skoraj vsak peti, ki je prišel na volitve. Junija 1992 je Kramberger potoval po Sloveniji in se pripravljal na decembrske predsedniške volitve, prve v samostojni Sloveniji. Ko je 7. junija govoril v Jurovskem Dolu na trgu sredi vasi, je okoli 18.45 njegov nastop prekinil strel. Zadet je bil v levo ramo, krogla pa mu je prestrelila tudi eno od glavnih žil, zaradi česar je med prevozom v Zdravstveni dom Lenart umrl.
Policija je storilca prijela kmalu, dejanje je tudi priznal. Obtožnica, ki jo je spisalo tožilstvo, je takrat 42-letnega Petra Rotarja bremenila, da je Krambergerja ubil z lovsko puško z nameščenim strelnim daljnogledom. Streljal naj bi s svoje nedograjene stanovanjske hiše nad trgom, s katerega je govoril Kramberger, z razdalje 63 metrov. Sodna obravnava se je začela 24. avgusta, sodišče pa je sodbo, v kateri je Rotarja obsodilo na devet let zapora, izreklo 31. avgusta. Po pritožbi tožilstva mu je nato višje sodišče kazen zvišalo na 12 let. Že med sodnim procesom je Rotarjeva obramba izražala dvom, da bi Rotar, ki so mu policisti v krvi namerili 2,5 promila alkohola, s takšne razdalje lahko zadel Krambergerja. Na drugi strani je izvedenka toksikološke stroke na sodišču zagovarjala mnenje, da 2,5 promila alkohola za človeka, vajenega alkohola, pomeni le lažjo ali zmerno alkoholiziranost.
Skrivnost o umoru je Peter Rotar odnesel v grob
Na sodišču so pričali trije izvedenci kriminalistične stroke centra za kriminalistično-tehnične raziskave. Potrdili so dokaze, ki so bremenili Rotarja. Eden od njih, forenzik in sodni izvedenec Janez Golja, je ob 20-letnici smrti Krambergerja za STA zavrnil nekatere trditve, da naj bi na Krambergerja v resnici streljali iz sosednje hiše in ne iz Rotarjeve. Kot je dejal, so bila okna in polkna sosednje hiše zaprta. “Že več dni jih ni nihče odpiral, saj so bila prašna in obdana s pajčevinami,” je povedal. To naj bi potrjevala tudi fotografija iz takratne kriminalistične preiskave, ki jo je ob 20. obletnici smrti objavila revija Reporter. Golja je pojasnil tudi, kako se je pod enim od oken sosednje hiše na stolu pod njim znašel odtis obuvala. “V resnici sem stol med ogledom pristavil jaz, stopil nanj in pogledal, kakšen razgled je z okna. Bila je moja sled,” je dejal. Glede krogle, ki je niso nikoli našli, je pojasnil, da je šlo za lovsko kroglo, za naboj z mehko konico. “Ko pride v kost in telo, se takšna krogla razširi in razpade. Tudi v tem primeru je krogla razpadla, delci pa so odleteli v daljavo,” je dejal. Pri pregledu puške so, kot je povedal, ugotovili, da na razdalji 63 metrov nosi okoli deset centimetrov višje in nekoliko desno, kar bi pomenilo, da je storilec meril v srce.
Na drugi strani so Slovenske novice pred časom navajale besede Rotarjevega zagovornika Ivana Bukovnika, da v času po dogodku marsikaj ni bilo raziskano. O tem, kako je lahko Rotar s staro lovsko puško pod vplivom alkohola sploh zadel Krambergerja, se sprašujejo tudi v dokumentarnem filmu “Ivek, kdo te je ubil?”, nastalem konec 90. let prejšnjega stoletja, katerega avtor je Igor Prodnik.
Rotar, ki je bil obsojen za Krambergerjev umor, je od 12 dosojenih v zaporu presedel devet let, po prestani kazni pa se je leta 2001 vrnil v domači kraj. Umrl je v začetku januarja 2019.
Številni se ga spominjajo po odprtem bugattiju in opici Ančki
Kramberger se je rodil leta 1936 v Negovi, po končani osnovni šoli pa se je izučil za dimnikarja. Po odsluženem vojaškem roku je odšel v Nemčijo, kjer je najprej delal v kemični tovarni, nato pa na oddelku za dializo ene od bolnišnic. V tem času je med drugim patentiral aparat, ki ne uničuje zdravih krvnih telesc, izum pa naj bi mu prinesel precej denarja. Znan je bil po nenavadni volilni kampanji, saj se je na predvolilne shode večkrat pripeljal v odprtem bugattiju, ki ga je izdelal sam, in z opico Ančko na ramenih.
Življenje, vlogo in vpliv Ivana Krambergerja je podrobno opisal in prikazal celovečerni dokumentarni film Beli bojevnik v črni obleki. Film je režirala Maja Weiss, ki se je z Ivanom Krambergerjem mlajšim podpisala tudi pod scenarij. Ob obletnici smrti bodo danes ob 18.50 film prikazali v Kulturnem domu Gornja Radgona. Pred tem pa bodo ob 17. uri v Aleji velikih odkrili v bron vliti doprsni kip Krambergerja. Gre za delo akademskega kiparja Mirka Bratuše, rojaka z Negove. Slavnostna govornika na prireditvi bosta Maja Weiss in Ivan Kramberger ml. Že dopoldne pa bodo v Ljubljani predstavili knjigo Igorja Kršinarja z naslovom Komu je bil napoti Ivan Kramberger. Dogodka se bodo po napovedih udeležili tudi pisci spremnih besed Milan Kučan, Lojze Peterle in Marko Demšar ter Ivan Kramberger ml.
V Jurovskem Dolu je postavitvi spomenika nasprotoval Peter Rotar
Ob tem pa se marsikdo sprašuje, zakaj Ivanu Krambergerju spominskega obeležja niso postavili v Jurovskem Dolu, torej kraju, kjer je bil nanj izveden atentat. Tamkajšnji župan Peter Škrlec pravi, doprsni ali kakršen koli drug kip na trgu res še ne stoji, je pa Krambergerjev atentat omenjen in opisan v posebnem zavihku na digitalnem spomeniku, ki je postavljen na trgu, in ponuja različne turistične in ostale informacije o občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Ob tem pa župan poudarja, da so v preteklosti v spomin na Ivana Krambergerja v Jurovskem Dolu želeli postaviti spomenik, vendar so v občinski upravi naleteli na neodobravanje: “Z ženo pokojnega Krambergerja, njegovim sinom in bratom Ludvikom smo se dogovorili in pridobili soglasje za postavitev obeležja. Izdali smo že celo naročilnico za spomenik in za posebno tablo z opisom dogodka, vendar je kmalu zatem prišel na občino zdaj že pokojni Peter Rotar in povedal, da ne dovoli postavitve spomenika. Dejal je celo, da spomenika ne bomo uspeli postaviti tako hitro, kot ga bo on podrl. Čeprav smo se v občinski upravi strinjali, da je on zadnji, ki bi lahko odločal o postavitvi obeležja, smo nato sklenili, v izogib konfliktom, da spomenika ne bomo postavili.” Rotarjeva smrt je nato sovpadala s postavitvijo digitalnega spomenika, župan pa dodaja, da je mogoče sedaj že pravi čas, da se o spominskem obeležju ponovno pogovori s Krambergerjevimi svojci in sorodniki pokojnega Rotarja.
Jurovski osrednji trg ima sicer zdaj popolnoma drugačno podobo, kot jo je imel leta 1992. V celoti je obnovljen, še vedno sicer tam stoji hiša, iz katere naj bi po uradni verziji streljal storilec, medtem ko druge hiše, ki se neuradno pojavlja kot možno mesto streljanja, ni več. Na mestu, kjer je v času atentata stal Ivan Kramberger, pa je zdaj urejena terasa lokalnega gostišča.
