Neurje z močnim nalivom, točo in vetrom, ki se je v petek popoldne in proti večeru razbesnelo v osrednji in vzhodni Sloveniji je povzročilo nemalo težav. Na območjih Celje, Ptuj, Maribor, Murska Sobota, Ljubljana, Trbovlje, Novo mesto in Brežice so zabeležili 265 dogodkov, od tega kar 112 na območju občine Hoče-Slivnica. 

Center za obveščanje je poročalo, da so bili aktivirani gasilci iz 66 gasilskih enot.

Prav v okolici Maribora je bilo vsaj na videz najhuje. Na postajah Agencije Republike Slovenije za okolje so zabeležili močan naliv na Hočkem Pohorju, kjer je padlo 56 milimetrov padavin, na letališču Edvarda Rusjana Maribor pa so zabeležili tudi najmočnejši sunek vetra, in sicer 76 kilometrov na uro. 

Meteorna voda je tako poplavljala prostore objektov in ceste, zaradi močnega vetra so se podirala drevesa in drogovi komunikacijske in elektroenergetske distribucije. Morda najbolj uničujoča pa je bila letos prva obilnejša pošiljka toče, ki je poleg kmetijskih pridelkov po poročanju naših bralcev poškodovala ostrešja objektov ter vozila. Ob tem je marsikdo zaskrbljeno pogledoval v nebo in se spraševal, ali bo slišal zvok protitočnega letala Letalskega centra Maribor

Nepodpisana pogodba

Letalo se seveda ni pojavilo, razlog pa enak kot skoraj vsako leto – država z letalskim centrom takrat še ni podpisala pogodbe za izvajanje letalske obrambe pred točo. Na Ministrstvu za kmetijsvo, gozdarstvo in prehrano so nam v torek, 11. junija, sporočili, da je izvajalec že bil pozvan k podpisu pogodbe, kar za nas potrdi tudi vodja letalske obrambe Darko Kralj in zagotovi, da bo pogodba podpisana že danes, v dnevu ali dveh, pa bodo pripravljeni na morebitna posredovanja. »Mi smo pripravljeni, ko podpišemo pogodbo, bomo pričeli z delom,« je za Maribor24.si dejal vodja letalske obrambe Darko Kralj. 

Naš sogovornik je sicer dejal, da bi dogodke preteklega tedna s protitočnim letalom najverjetneje lahko vsaj omilili. »Avstrijci so imeli tisti dan v zraku pet letal in so tako dvignili potencial oblaka v enormne velikosti. Brez njihovega posredovanja skoraj zagotovo nevihtni oblak pri nas ne bi bil tako velik. Pri njih je tako bil le močan naliv, mi pa smo dobili celotno porcijo toče. Oblak je potrebno celo življenjsko dobo, dokler ne izgubi energije, izžemati. Dokler ima energijo, v sebe srka vlago in tovarna toče dela,« je dejal Kralj ob tem pa še opozori, da je pokrivanje celotnega območja z enim letalom in omejenim časom letenja (po pogodbi lahko letijo le 26 ur) skoraj nemogoče. Za optimalno pokrivanje bi potrebovali vsaj tri letala. 

[[image_1_article_67061]]

Ob tem je naš sogovornik opozoril, da je skoraj vsako leto enako in da bi morali, da bi bili učinkoviti in primerljivi z delovanjem sosednjih držav, začeti že 1. maja in ne v sredini meseca junija. »S Sindikatom kmetov, Kmetijsko gozdarsko zbornico in kmetijskimi zavodi že vsa leta opozarjamo, da je začetek našega dela v drugi polovici junija prepozen, morali bi začeti že 1. maja, tako kot denimo to počnejo v Avstriji. Vendar se nikoli nič ne zgodi,« je dejal Kralj in dodal, da vsako leto namesto dofinanciranja prejmejo še manj kot leto poprej.

V skladu s 4. točko Sklepa Vlade RS, ki ga je vlada sprejela na svoji 95. redni seji, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prispeva do 35 odstotkov sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo oziroma do vrednosti, ki je zagotovljena v proračunu ministrstva za izvajanje obrambe za posamezno leto, preostali del sredstev pa morajo zagotoviti občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila, je skupna ponudbena vrednost 344.260,82 evrov (z DDV).

Sedaj denimo dobivajo 280 tisoč evrov, kar po besedah sogovornika ni dovolj niti za pokrivanje osnovnih stroškov. »To v nedogled ne bo šlo več, počasi ne bo več računice. Proračun je bolj kot ne enak, v zadnjih petih letih pa so se stroški v letalstvu zvišali za 400 odstotkov,« opozarja Kralj.

Novo letalo, ki pa letos še ne bo v uporabi

V letalskem centru sicer razpolagajo z enim in edinim protitočnim letalom v celi Sloveniji, pred časom pa so dokupili še enega, a ga še ne uporabljajo. »Takšno letalo stane 1,5 milijona evrov, mi pa smo kupili takšnega v katerega je potrebno vložiti še vsaj pol milijona evrov, da bo plovno. Poleg tega je potrebno izšolati posadko, kar tudi vzame precej časa,« nam pojasnjuje sogovornik in doda, da novo letalo letos za delo še ne bo pripravljeno. 

Novo letalo lahko leti dosti višje in ''obdeluje'' oblak od zgoraj. Tako pa delujejo tudi večje obrambe pred točo, ki jih poznamo v tujini. »Mi imamo tu malo večje težave zaradi hribovja. Ko pride oblak skoraj do tal, se z našim sistemom, ki ga imamo sedaj, ne da delati. Drugo letalo gre dosti višje in oblak ''obdeluje'' od zgoraj. Primerljivo delajo tudi vse velike obrambe pred točo, ki jih poznamo v tujini,« še doda Kralj. 

Meteorološka stroka metodi ni najbolj naklonjena 

Štajerska je območje, kjer že od nekdaj pogosteje nastajajo neurja s točo. Zato so se že v 19. stoletju proti toči borili na različne načine. Po 2. svetovni vojni so po vzoru Sovjetske zveze pričeli izvajati raketno obrambo, kar pomeni, da so v nevihtne oblake streljali z raketami, ki so v sebi nosile reagent – srebrov jodit, ta pa se še vedno uporablja za posipanje oblakov. To naj bi vneslo dodatna zaleditvena jedra v oblak, kar naj bi povzročilo nastanek večjega števila manjših ledenih zrn in bi se tako zmanjšalo škodo, ki bi jo povzročila večja, debelejša toča. 

»A to deluje v teoriji. Noben korektno izveden eksperiment ni pokazal, da ta metoda uspešno deluje. Bodisi. da se vnaša dodatna zaledenitvena jedra v oblak s tal, z raketami ali letali. Zaradi narave neviht oziroma procesov, ki spremljajo nevihte, se nikoli ne da vnaprej res dobro predvideti, kam bo ta reagent v oblaku sploh zaneslo. In če metoda zares ne deluje, je vsaj meteorološka stroka ne more priporočati,« za Maribor24.si pojasnjuje meteorolog Agencije za okolje Brane Gregorčič. 

Doda še, da tudi v svetovnem merilu meteorološka stroka temu ni naklonjena, saj kot rečeno ni nobenih resnih dokazov, ki bi nakazovali, da metoda deluje. Ob tem kot primerno zaščito navede predvsem fizične ovire, torej zaščitne mreže. »Je pa primerno, da tudi država kaj prispeva k sofinanciranju, mogoče kakšnih zavarovalnih premij, kjer je toča pogost pojav,« meni Gregorčič.

Predvideti točo nekaj ur vnaprej ni povsem izvedljivo

»Točo oziroma točonosni oblak lahko zazna vremenski radar, ki meri radarsko odbojnost padavin v oblakih v različnih nivojih. Za nastanek debelejše toče morajo biti izpolnjeni pogoji za nastanek močnih včasih pomenovanih superceličnih neviht. To so nevihte pri katerih veter po višini spreminja smer, v katerih je pri tleh dovolj toplo in vlažno ter hkrati v višinah dovolj hladno. To pomeni, da bolj kot je ozračje nestabilno večja je seveda verjetnost nastanka toče ali pa močnih nalivov,« nam pojasnjuje Gregorčič in doda, da predvidenje oziroma napovedovanje toče nekaj ur vnaprej ni povsem izvedljivo. 

»Lega na južnem obrobju Alp je precej ugodna za nastanek takih nezaželjenih pogojev. Zato se je toča zgodovinsko pojavljala tako na Avstrijskem Štajerskem kot tudi na našem delu. To so območja, kjer so veliki kontrasti, pogojeni deloma tudi z geografskimi pregradami. Gore lahko namreč na nek način preprečijo dotok hladnejšega zraka v spodnjih plasteh ne pa v zgornjih, tako imamo veliko pregretost pri tleh v kombinaciji s hladnejšo zračno maso, ki pride čez Alpe. Tudi pretekli petek je bilo tako, da so te močne točonosne nevihte nastale na avstrijski strani in nato potovale preko Slovenije naprej proti Hrvaški. Proti temu se boriti dejansko ni možno, da bi to ogromno energijo poskušali zmanjševati žal ne gre,« še zaključi Gregorčič.