Mestni vrtovi pod Pekrsko gorco so nastali kot produkt evropskega projekta Urban Soil 4 Food – Urbana zemljina za hrano, ki povezuje osem partnerjev, in sicer Mestno občino Maribor, ki je vodilni partner, Snago d. o. o., Zavod za gradbeništvo Slovenije, E-zavod, Zavod za inovativnost in podjetništvo, Deltaplan d.o.o., Inštitut Wcycle Maribor in Društvo Aktiviraj se!.
Na površini vrtov tudi sadovnjak
Cilj omenjenega projekta je razviti postopke, kako iz bioloških odpadkov, ki jih ustvarimo v mestu, pridobiti zemljo, ki bi jo lahko uporabili v javnih nasadih, rastlinjakih in vrtovih v mestu, pa tudi v gradnji kot način revitalizacije degradiranih zemljišč. “Na ta način bomo občankam in občanom omogočili večjo prehrambno samozadostnost, zmanjšali ogljični odtis in dvignili kvaliteto življenja v mestu. V okviru projekta smo na zemljišču Mestne občine Maribor pod Pekrsko gorco vzpostavili mestne urbane vrtove. Na približno 7.400 m2 površine smo vzpostavili vrtove, ki jih obdeluje 66 najemnikov, ki so se odzvali javnemu pozivu v letu 2018. Na površini vrtov, ki skupaj obsegajo 12.400 m2, smo zasadili tudi sadovnjak,” razlagajo v Društvu Aktiviraj se!.
Na ta način bomo občankam in občanom omogočili večjo prehrambno samozadostnost, zmanjšali ogljični odtis in dvignili kvaliteto življenja v mestu. V okviru projekta smo na zemljišču Mestne občine Maribor pod Pekrsko Gorco vzpostavili mestne urbane vrtove. Na približno 7.400 m2 površine smo vzpostavili vrtove, ki jih obdeluje 66 najemnikov, ki so se odzvali javnemu pozivu v letu 2018. Na površini vrtov, ki skupaj obsegajo 12.400 m2, smo zasadili tudi sadovnjak.
Za vzdrževanje skupnih površin vrtov skrbijo skupaj z E-zavodom, ki obenem izobražuje vrtičkarje najemnike o vrtnarjenju.
“V okviru projekta smo lani izvedli tekmovanje najemnikov, ki je potekalo v štirih kategorijah, in sicer v kategoriji Največja buča (po obsegu pridelka), Najtežji paradižnik (tehtali smo ga na gram natančno), Zelenjava najbolj nenavadne oblike in Zelenjava najlepše barve. Odziv je bil odličen,” pojasnjujejo v društvu. Vrtovi so sicer namenjeni tudi kot prostor za izobraževanje o pomenu lokalno pridelane hrane in spoznavanju načinov urbanega vrtnarjenja, hkrati pa so tudi orodje družbene odgovornosti, saj so vrtičkarje najemnike že lani pozvali, naj v za to namenjene košare nastavijo presežke vrtnin, ki so jih nato odpeljali v Ljudsko kuhinjo Betlehem, ki deluje pod okriljem mariborskega Karitasa.
Vrtovi so sicer namenjeni tudi kot prostor za izobraževanje o pomenu lokalno pridelane hrane in spoznavanju načinov urbanega vrtnarjenja, hkrati pa so tudi orodje družbene odgovornosti, saj so vrtičkarje najemnike že lani pozvali, naj v za to namenjene košare nastavijo presežke vrtnin, ki so jih nato odpeljali v Ljudsko kuhinjo Betlehem, ki deluje pod okriljem Karitasa.
Za odnose z najemniki in vzdrževanje površin urbanih vrtov izven sezone skrbi Društvo Aktiviraj se! kot partner projekta Urbana zemljina za hrano. V društvu pa k sodelovanju vabijo tudi prostovoljce: “Prostovoljce iščemo za aktivnosti na socialno integracijskem vrtu. Pričakujemo, da bi na vrtu preživeli enkrat tedensko do štiri ure, in sicer v dopoldanskem času. Iščemo ljudi, ki jih zanima novo znanje na področju vrtnarjenja, saj se njihova pomoč nanaša prav na vrtna opravila, seveda pa jim zagotavljamo brezplačna izobraževanja, ki jih vodijo strokovnjaki z različnih področij.”
Vstop na vrt ni časovno omejen
Pomemben vidik prostovoljstva je tudi druženje, čeprav je v teh časih omejeno, a na urbanih vrtovih združuje prijetno s koristnim, zato je tudi zanimanje za prostovoljstvo pri nas veliko. Zainteresirani se lahko še zmeraj prijavijo na elektronskem naslovu [email protected].
Vstop na urbane vrtove pod Pekrsko Gorco ni časovno omejen. “Vrtičkarje najemnike, ki obdelujejo dodeljene vrtne površine, smo v letu 2018 izbrali z javnim pozivom, ki je bil objavljen na spletni strani Mestne občine Maribor in partnerjev projekta, z razpisom pa smo seznanili tudi medije. V javnem razpisu so bili predstavljeni pogoji, ki jih je posameznik moral izpolnjevati s ciljem dodelitve obdelovalne površine,” razlagajo v društvu.
Društvo Aktiviraj se! skrbi, da najemniki spoštujejo pravila hišnega reda, ki določajo, kdaj imajo najemniki dostop do vrta, kako ravnajo z orodjem, kje ga skladiščijo in kakšna so splošna pravila obnašanja na vrtovih. Pomemben vidik celotnega projekta je tudi izobraževanje, v tem primeru gre za izobraževanje na področju sobivanja, saj so vrtovi najemnikov tesno skupaj, delijo pa si tudi določene skupne površine (npr. hiške za skladiščenje orodja). Hrana, ki jo najemnik pridela na vrtu, je njegova last in z njo prosto razpolaga.
Društvo Aktiviraj se! skrbi, da najemniki spoštujejo pravila hišnega reda, ki določajo, kdaj imajo najemniki dostop do vrta, kako ravnajo z orodjem, kje ga skladiščijo in kakšna so splošna pravila obnašanja na vrtovih. Pomemben vidik celotnega projekta je tudi izobraževanje, v tem primeru gre za izobraževanje na področju sobivanja, saj so vrtovi najemnikov tesno skupaj, delijo pa si tudi določene skupne površine (npr. hiške za skladiščenje orodja). Hrana, ki jo najemnik pridela na vrtu, je njegova last in z njo prosto razpolaga.
“Najemnikom smo v sklopu izobraževanj svetovali, kaj glede na lego in kakovost zemlje posaditi na vrtove, ki so do pozne jeseni prava paša za oči. Na njih najemniki gojijo različne vrste sezonske zelenjave – solato, ohrovt, bučke, fižol, paradižnik, papriko – in sadja. Na površinah, ki jih obdeluje Društvo Aktiviraj se! pa dodatno spodbujamo najemnike s prikazom različnih zasaditev – okrasnega cvetja, zelišč …”
Ponosni smo, da bodo urbani vrtovi pustili trajnostni pečat projekta Urbana zemljina za hrano v mestu, zato v središče postavljamo izobraževanje. Naš cilj je opolnomočiti najemnike z znanjem in izkušnjami na področju vrtnarjenja, ki jim bodo tudi v prihodnje koristile.
“Ker je bilo v času zbiranja prijav povpraševanje večje od ponudbe, torej smo imeli praktično premalo površine za vse, ki so želeli postati najemniki, smo določili merila, po katerih smo vrednotili prijave. Eno izmed meril so bile tudi predhodne izkušnje z vrtnarjenjem in obiskovanje izobraževanj, ki jih pripravljamo v projektu. Ponosni smo, da bodo urbani vrtovi pustili trajnostni pečat projekta Urbana zemljina za hrano v mestu, zato v središče postavljamo izobraževanje. Naš cilj je opolnomočiti najemnike z znanjem in izkušnjami na področju vrtnarjenja, ki jim bodo tudi v prihodnje koristile,” pojasnujejo v Društvu Aktiviraj se!.
Z biološkimi odpadki in izkopno zemljino bogatijo prst
Društvo Aktiviraj se!, društvo za razvijanje socialnih projektov in spodbujanje aktivnega življenja ter socialno podjetje, v Mariboru deluje v okviru tudi drugih, sicer Mariborčanom dobro znanih projektov, kot sta Središče ponovne uporabe Ropotarnica in alternativna veleblagovnica Smetka, ki pa je morala zaradi koronakrize zapreti svoja vrata. Leta 2017 so pristopili k projektu Urban Soil 4 Food – Urbana zemljina za hrano.
Gre za primer inovativnega in prenosljivega projekta, za katerega je Maribor iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dobil nagrado in finančna sredstva v višini skoraj tri milijone evrov. Izbran je bil v drugem pozivu UIA, v katerem so med 205 prispelimi prijavami za tri tematska področja izbrali šestnajst projektov. V tematski skupini krožnega gospodarstva je bilo izbranih zgolj osem projektov, med njimi torej tudi Urbana zemljina za hrano oz. v izvirniku Urban Soil 4 food.
Po vzoru številnih mest v Evropi, npr. Dunaj, kjer že od leta 1991 predelujejo biološke odpadke v kompost, je eden ključnih ciljev projekta trajnostno ravnanje z odpadki. Projekt nam daje možnost, da že znane tehnologije predelave povežemo na inovativen način, zato biološkim odpadkom dodajamo tudi mrtvo izkopno zemljino in biooglje, ki bogati izprano in preveč izkoriščano prst.
“Po vzoru številnih mest v Evropi, npr. Dunaj, kjer že od leta 1991 predelujejo biološke odpadke v kompost, je eden ključnih ciljev projekta trajnostno ravnanje z odpadki. Projekt nam daje možnost, da že znane tehnologije predelave povežemo na inovativen način, zato biološkim odpadkom dodajamo tudi mrtvo izkopno zemljino in biooglje, ki bogati izprano in preveč izkoriščano prst,” razlagajo v društvu.
Ključni cilji projekta so:
- dvigniti prehrambno samozadostnost v mestu,
- vzpostavitev urbanih mestnih vrtov za uporabo občanov,
- trajnostna predelava odpadkov,
- povezovanje lokalnih ponudnikov hrane z občani,
- zmanjšati ogljični odtis,
- dvigniti zavest in znanje občanov o domači, lokalno pridelani hrani,
- vzpodbujati start-upe in inovativne produkte na področju prehrambne industrije.
Mestna občina Maribor je v projektu vodilni partner, zadolžen za zemljišča, na katerih se izvajajo projektne aktivnosti, kot na primer urbani vrtovi. Celoten projekt je sofinanciran iz program Urban Innovative Actions, pri čemer višina sofinanciranja priznanih projektnih stroškov znaša 80 % ERDF (European Regional Development Fund/ Evropski sklad za regionalni razvoj). Partnerji v projektu bodo za izvedene aktivnosti, ki so jih navedli v prijavi, iz programa Urban Innovative Actions skupaj prejeli 2.998.120,00 EUR.
